Dobra energija – zmagovalna formula nove dobe – v celoti

dr. Danijela Brečko,
SOFOS, izvršna direktorica


Kogarkoli boste vprašali, čemu pripisuje uspeh, bo zagotovo tako ali drugače omenil tudi »dobro energijo«. Takšno formulacijo uspeha smo slišali tudi iz ust Gorana Dragiča, ki je slovensko košarkarsko ekipo prvič popeljal do zmage na evropskem prvenstvu. »Zmagali smo, ker je bila v ekipi dobra energija,« je dejal. In od kod je ta dobra energija prišla?



Zagotovo so veliko prispevali njeni igralci, toda brez spretnega gospodarja, bi se ta energija hitro razpršila. Toda to se k sreči ni zgodilo, ker je selektor Kokoškov dobro vedel, kako gospodariti z energijo ljudi – najpomembnejšim virom 3. tisočletja in jo spretno spremeniti v zmagovalno.
Podobno se dogaja tudi v organizacijah, ki so ustvarjene prav zato, da ljudje združijo svojo energijo in na njenih temeljih oblikujejo zmagovalno moč in miselnost. Kje iskati gorivo za večjo učinkovitost? Kje iskati vire zmagovalne miselnosti? Odgovore na to išče raziskava Organizacijske energije, ki za 2017 kaže, da imajo organizacije še veliko priložnosti za boljše gospodarjenje z naravno energijo ljudi.
Osnovna ideja gibanja Dvignimo organizacijsko energijo za večjo strast in trajnostno rast, izhaja iz spoznanja, da vsi ljudje posedujemo naravno energijo, ki jo prinašamo v vsa okolja, kjer delujemo. Pri tem pa je bistveno spoznanje, da imajo organizacije (delovna okolja) moč vplivati na moč in smer te energije. Naravna energija ljudi potuje v organizaciji skozi štiri različne filtre in substanca (slika 1), ki obstane, tvori stanje energije v organizaciji. Slika 1: Potovanje naše naravne energije


Bolj kot je organizacija spretna pri povezovanju vrednot organizacije s povezovanjem vrednot posameznikov, več energije bodo ljudje sproščali. Prav tako bodo več energije pustili v organizaciji, če bodo opravljali delo, ki jim resnično ustreza in se poistovetili z vsebino dela. Osmišljanje dela je zagotovo največji skriti vir sproščanja energije. Na drugi strani pa tudi to ni dovolj, organizacija mora znati tudi zadržati energijo, ki so jo ljudje sprostili pri delu in zasledovanju ciljev organizacije. Na zadrževanje energije pa najbolj vpliva način spodbujanja ljudi pri doseganju njihovih ciljev, t. i. kontekst ali podporno okolje v najširšem smislu, vključno s skritimi kurikulumi delovanja organizacije. K zadrževanju energije veliko prispeva tudi splošna klima v organizaciji, ki je v največji meri rezultat odnosov med zaposlenimi kot tudi odnosov med vodstvom ter sodelavci.
Vsi štirje filtri, torej povezanost, vsebina dela, kontekst in klima, pa se izražajo v stanju trenutne organizacijske energije, ki jo tvori matrika štirih različnih energijskih lestvic, prikazana na sliki 2.


Vsako vrsto energije merimo v razponu 0–100 točk, pri čemer zasledujemo čim nižje vrednosti nekakovostnih energij, torej energije malodušja in energije razjedanja ter čim višje vrednosti kakovostnih energij, to je energije produktivnosti in energije udobja, pri čemer velja še eno zlato pravilo: energija udobja naj ne bi presegala vrednosti energije produktivnosti.
Če strnem, organizacijska energija je neke vrste nevidna sila, ki se ves čas spreminja v razmerju moči ter smeri. Lahko je šibka ali močna, lahko je kakovostna, takšna, ki vodi k zmagam, ali pa nekakovostna, takšna, ki vodi v disfunkcionalnost.

V raziskavo organizacijske energije vključenih že 79 organizacij
V raziskavi je do sedaj (2016 in 2017) skupaj sodelovalo 9.772 oseb iz 79 organizacij, kar ponuja odlično izhodišče za objektivne primerjalne analize vzdolž panog in velikosti podjetij kot tudi glede na vrsto sektorja (javni sektor, gospodarstvo). Letos smo energijski naboj merili v 50 organizacijah ter organizacijskih enotah, od tega 15 iz javnega sektorja ter 35 iz gospodarstva. K raziskavi se je letos pridružilo 3.356 oseb. Sodelujoči so izpolnili vprašalnik QOE 16, ki obsega 16 trditev. Vprašalnik je bil v posamezni organizaciji na voljo sedem delovnih dni. Raziskavo je bilo mogoče izvesti od 3. maja do 20. oktobra 2017.

Organizacijska energija v Sloveniji boljša kot lani, toda še vedno velik zaostanek za najboljšimi
Raziskava je letos pokazala izboljšanje enotnega indeksa organizacijske energije glede na predhodno leto. Enotni indeks, ki izraža razmerje med kakovostnima in nekakovostnima energijama, letos znaša 2,18, lani 1,91 točke. Kljub napredku pa imamo še veliko priložnosti za izboljšave. V primerjavi z najboljšimi evropskimi organizacijami, kjer enotni indeks v povprečju znaša kar 5,20, še vedno zaostajamo za 3,02 točke. (Povprečje 10 odstotkov najboljših organizacij izmed 187 podjetij s približno 24.000 sodelujočimi, ki so sodelovali v raziskavi leta 2011-vir: Bruch&Vogel, 2011).
Kazalci so se pri energiji produktivnosti letos zaustavili pri 66 točkah, energija udobja pa pri 68 točkah. Pri energiji malodušja smo namerili 30 točk, pri energiji razjedanja pa 35 točk.
Vrednosti energijskih lestvic so se nekoliko drugače porazdelile kot lansko leto.
Nekoliko je upadla produktivna energija, narasla pa je energija udobja, ki je sicer kakovostna energija, ni pa dobro, da je višja, kot je energija produktivnosti. Takšno razmerje namreč lahko hitro pripelje do »spanja na preteklih uspehih«. Smo pa uspešno zmanjšali energijo malodušja ter energijo razjedanja.

Več produktivne energije tudi letos v gospodarskem sektorju
Tudi letos smo boljšo energijo zaznali v gospodarskem sektorju in to vzdolž vseh energijskih lestvic. Energija produktivnosti tako znaša 69 točk in je enaka vrednosti energije udobja. V javnem sektorju pa je energija udobja letos višja, kot je energija produktivnosti.
Enotni indeks organizacijske energije tako v gospodarskem sektorju znaša 2,26, medtem ko v javnem sektorju 2,05. Glede na leto poprej se je enotni indeks v obeh sektorjih povišal.
V primerjavi z letom poprej smo v gospodarskem sektorju zaznali povečanje energije udobja ter zmanjšanje energije malodušja ter razjedanja, medtem ko energija produktivnosti ostaja na enaki ravni.
V javnem sektorju je v primerjavi z lani padla energija produktivnosti, povečala pa se je energija udobja, energija malodušja in energija razjedanja pa sta se precej znižali.

Najbolje so se odrezale majhne organizacije
Največ produktivne energije smo namerili v majhnih organizacijah (do 50 sodelavcev), in sicer 72 točk, sledijo jim srednje organizacije (51–250 sodelavcev) z 68 točkami, na tretjem mestu pa so tokrat pristale velike organizacije (nad 251 sodelavci) z 58 točkami.

Med panogami najboljše Finančne storitve
Sodelujoče organizacije smo razvrstili vzdolž petih globalnih panog: Storitve, Izdelki široke rabe in industrijski izdelki, Finančne storitve, Tehnologija, informacije/komunikacija in razvedrilne dejavnosti, Energetika in komunalne storitve.
Panoga Finančne storitve je letos izkazala najvišji enotni indeks organizacijske energije, in sicer 2,64, sledi ji panoga Tehnologija, informacije in razvedrilne dejavnosti z indeksom 2,42, v panogi Izdelki široke rabe in industrijski izdelki smo namerili indeks 2,14, v panogi Energetika ter komunalne storitve 2,15 ter v panogi Storitve 2,06.
Kot zanimivost naj dodamo, da smo najvišji posamični enotni indeks organizacijske energije namerili v panogi Storitve, čeravno se je ta panoga v povprečju odrezala najslabše.

Katera generacija izkazuje boljšo energijo?
Nekatere organizacije so se odločile, da bodo merile energijo tudi vzdolž starosti ter stopnje izobrazbe, zato smo letos prvič imeli priložnost raziskovati, katera generacija ima boljšo energijo in ali stopnja dokončane izobrazbe vpliva na nivo energije. Ugotovitev sicer ne moremo posplošiti na celotno slovensko populacijo, so nam pa ponudile zanimive izzive za nadaljnja raziskovanja. Zaznali smo, da najboljšo energijo izkazuje generacija, ki šteje 45 let ali več, kjer smo izmerili enotni indeks 1,89, v generaciji stari od 30–45 let znaša enotni indeks 1,65 ter v generaciji mlajši od 30 let le 1,44. Zgornje ugotovitve postavljajo pred organizacije vrsto vprašanj o medgeneracijskem sodelovanju oz. oblikovanju delovnega okolja ter organizacijskih vlog, ki bodo znala bolje privabljati in sproščati energijo mlajših generacij.

Višja izobrazba – boljša energija
Druga zanimivost letošnje raziskave pa je, da so posamezniki z visoko ali še višjo izobrazbo izkazali višjo raven energije, kot tisti s končano nižjo stopnjo izobrazbe. Celo več, najnižjo raven energije so izkazali tisti, ki so končali srednjo ali višjo šolo, bolje od njih so se odrezali ljudje s 4. stopnjo izobrazbe ali nižjo.

Kaj zmagovalci delajo drugače?
OŠ Trbovlje, ki je dosegla tudi najvišji posamični indeks organizacijske energije, vodi ravnateljica Klementina Šuligoj, ki je povedala, da si brez dobre energije ne zna predstavljati dela v šoli. Skrb za dobro energijo je odgovornost vseh zaposlenih v šoli, ustvarjajo pa jo z medsebojnim sodelovanjem med zaposlenimi ter povezovanjem s starši kot tudi s pristno skrbjo za vzgojo mlajših generacij, ki je del kulture širšega okolja v Trbovljah. Dodala je še, da si zelo želi, da se vse šole vključijo v projekt Organizacijska energija, tako bomo lažje zagotavljali, da bodo naši otroci odraščali v spodbudnem okolju dobre energije.
RLS, Merilna tehnika že nekaj let navdušuje s svojo hitro rastjo, predvsem pa kot tehnična dejavnost izstopa s skrbnim ravnanjem s kadri, za kar so prejeli tudi druga priznanja, kot sta Delove podjetniške zvezde in Zlata nit. Dobro energijo Ilijana Šuligoj Javornik, direktorica kadrovske službe, pripisuje predvsem dobremu vodenju, njihov direktor Janez Novak namreč povsem zaupa kadrovski službi ter si prizadeva za opolnomočenje zaposlenih.
Adriatic Slovenica je v letošnjem letu še dvignila svoj indeks in dokazuje, da skrbi za kadrovski kapital prav tako dobro kot za finančnega, kar je nedvomno zmagovalna formula prihodnosti, saj vsi vemo, da je finančnega kapitala dovolj, medtem ko kadrovskega povsod primanjkuje. Tega se Vlasta Lenardič, direktorica kadrovske službe, dobro zaveda, zato je skrb za dobro energijo ena izmed strateških kadrovskih nalog. Adriatic Slovenica je bila zmagovalka panoge tudi lani, letos pa je svoj rezultat še izboljšala, in sicer z enotnega indeksa 2,34 na 2,64, predvsem na račun zmanjšanja energije malodušja in energije razjedanja.
RGL se je vključil v raziskavo na predlog Marka Škerlaga, študenta, ki se je navdušil nad idejo v sklopu študija na MLC – Fakulteti za management in pravo Ljubljana, in zmagal v svoji panogi. Kot je povedal direktor Igor Škerlag, so dobili odličen uvid v možnosti izboljšanja vodenja, svoj visok rezultat pa po besedah Simona Prelesnika, glavnega urednika, pripisujejo kulturi sodelovanja in timskega dela, ki jo dosledno gojijo, čeprav se morajo za to odpovedati posamičnim talentom. Formula uspeha, ki preizkušeno deluje tudi v skupinskih športih.
Aquasystems sodi v skupino majhnih podjetij, ki visok indeks Organizacijske energije pripisuje fleksibilni kulturi ter zrelosti vseh zaposlenih. Kljub dosežku ostajajo skromni in povsem predani svojemu poslanstvu, kar je zagotovo pomembno sporočilo za oblikovanje formule uspeha.

Kako naprej
Poslanstvo projekta je dvig energije za večjo strast in trajnostno rast. Glede na rezultate letošnje raziskave, kjer beležimo rahlo izboljšanje glede na lansko leto, toda še vedno velik zaostanek za najboljšimi, smo v skupini razvojnih partnerjev že oblikovali dodatne pristope k izboljšanju energijskega naboja v organizacijah in timih, ki jih predajamo v obliki delavnic za oblikovanje konkretnih ukrepov ter njihove implementacije. Projekt Nacionalno merjenje organizacijske energije bo potekal vsako leto, v letu 2018 začnemo že v mesecu februarju. O tem vas bomo obveščali na portalu


REVIJA HR&M

JE NEPOGREŠLJIVA SOPOTNICA ...

... voditeljev, HRM managerjev in vseh strokovnjakov, ki se ukvarjajo s področjem vodenja, razvoja ljudi.
Priporočamo jo tudi managerjem, ki vršijo svoje kadrovsko poslanstvo in jim ni vseeno, kako voditi zaposlene.


K branju so vabljeni tudi vsi drugi, ki želijo z odličnim vodenjem in ravnanjem z ljudmi pri delu dosegati
nadpovprečne rezultate.