Industrijska revolucija 4.0, upokojevanje in produktivnost starejših zaposlenih

Nives Fortunat Šircelj,
univ. dipl. psih


Ob upoštevanju deficitarnosti marsikaterega poklica, pa tudi ob upoštevanju dejstva, da bo razvoj tehnologij v prihodnjih dvajsetih letih povzročil izgubo služb kar 25 odstotkom sedanjih zaposlenih in da do leta 2050 večina sedanjih služb ali delovnih mest ne bo več obstajala, nas sili k razmišljanju, kaj bomo zaposleni delali v prihodnje.



K sreči, ne glede na vso avtomatizacijo, modernizacijo, veliko. Vemo, da vse tisto, kar bodo stroji lahko naredili, tudi bodo naredili, bo pa moral ne kdo vse te »pametne stroje« upravljali. In tukaj se skriva veliko priložnosti prav za starejše zaposlene. Težkih fizičnih del bo vse manj, kar je vzpodbuden podatek. Prav ustreznejši pogoji dela bodo ob seveda ustreznem vodenju omogočili odloženo upokojevanje in višanje zadovoljstva. Po zadnjih podatkih OECD (september 2017) so za rast BDP v Sloveniji ključna tri področja, kjer se bo potrebno soočiti s spremembami: 1) izzivi staranja prebivalstva, 2) izboljšanje produktivnosti in 3) vzdržnost javnih financ. Za gospodarstvo so seveda ob upoštevanju, da nam za vrat diha že 5.0 industrijska revolucija, najpomembnejša prva dva izziva.
V Sloveniji je le 38 odstotkov starejših od 55 let zaposlenih, kar je bistveno manj od povprečja OECD (60 odstotkov). Deloma je to povezano z zgodnjim upokojevanjem, ki bo z novo pokojninsko reformo in odloženim upokojevanjem to nesorazmerje odpravljalo. Še bolj ali pa vsaj enako pomembno področje pa je »opremljanje« starejših zaposlenih z novimi znanji, veščinami, novimi kompetencami, s pomočjo katerih bodo lahko ohranjali dosedanja ali se zaposlovali na novih delovnih mestih in seveda dvigali produktivnost.
Dvig produktivnosti pa ne pomeni večje obremenitve zaposlenih, temveč s pomočjo avtomatizacije, digitalizacije, z boljšo organiziranostjo poslovnih procesov zvišati poslovne rezultate. Zato je zelo pomembno vlaganje v znanje vseh zaposlenih, s posebnim poudarkom na starejših zaposlenih. In ker danes že vemo, da se nam postopoma do leta 2020 obeta nova pokojninska reforma, je sedaj skrajni čas, da vzpodbudimo starejše k pridobivanju novih kompetenc, tudi, da jim, če je le mogoče, pomagamo in jih razbremenimo težkih fizičnih opravil. Predvsem pa, da jim pomagamo pri pridobivanju tistih znanj, veščin in sposobnosti, ki jim bodo pomagale pri tem, da bodo pri delu učinkoviti in z delom, pogoji in okoljem, v katerem delujejo, zadovoljni.

Katerih delovnih opravil oz. delovnih mest bo v prihodnje vse manj
• Enostavnih (v proizvodnji se že danes v veliko podjetjih zahteva najmanj V. st. izobrazbe)
• Kontrol kakovosti s strani samih zaposlenih
• Delovnih mest v skladiščih
• Pri vmesnih stopnjah v proizvodnji
• Planiranje delovnih procesov vse bolj v domeni IT-procesov
• Servisnih dejavnosti, kot smo jih poznali do danes
• Vse manj manualnega/ročnega dela (velja za vse oddelke v podjetju)


V kolikor želite članek prebrati v celoti
se prosim naročite na HR&M revijo.

NAROČITE SE

REVIJA HR&M

JE NEPOGREŠLJIVA SOPOTNICA ...

... voditeljev, HRM managerjev in vseh strokovnjakov, ki se ukvarjajo s področjem vodenja, razvoja ljudi.
Priporočamo jo tudi managerjem, ki vršijo svoje kadrovsko poslanstvo in jim ni vseeno, kako voditi zaposlene.


K branju so vabljeni tudi vsi drugi, ki želijo z odličnim vodenjem in ravnanjem z ljudmi pri delu dosegati
nadpovprečne rezultate.