Slovenska orodja za presojo psihosocialnih tveganj in obvladovanje stresa

dr. Lilijana Šprah,
raziskovalka na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU na področju medicinske in zdravstvene psihologije


Psihosocialna tveganja in stres v delovnem okolju in zunaj njega predstavljajo danes enega ključnih izzivov, ki ogrožajo poklicno zdravje in varnost delavcev. Kljub relativno črnogledim napovedim o epidemičnih razsežnostih stresa in njegovih posledic pa je vendarle dobra novica ta, da je stres možno obvladati. V slovenskem prostoru je od leta 2016 v ta namen na voljo prosto dostopno spletno orodje (e-OPSA), ki tudi v mednarodnem pogledu predstavlja novost na področju pristopov k obvladovanju psihosocialnih tveganj in stresa.



Psihosocialna tveganja povezujemo s t. i. indirektnim tveganjem za ogrožanje zdravja zaposlenih in delovne organizacije, saj izzovejo občutek stresa in posledično povečujejo verjetnost za zdravstvene zaplete pri zaposlenih20.


Psihosocialne obremenitve ogrožajo zdravje delavcev in delovne organizacije

Širši in ožji dejavniki dela ter delovne organizacije lahko predstavljajo različne vire psihosocialnih obremenitev in jih razumemo kot tista tveganja, ki ogrožajo psihično, fizično in socialno zdravje ter dobro počutje zaposlenih. Vplivajo pa tudi na ekonomsko učinkovitost podjetij (več bolniških izostankov in odsotnosti z dela – absentizem, zmanjšana storilnost na delu – prezentizem, odhajanje delavcev na druga delovna mesta – fluktuacija), zaposlenim lahko upade morala in lojalnost do organizacije, povečajo se sovražnost in druga negativna čustva5,6. Vendar tudi različne neposredne fizične, biološke in kemične nevarnosti pri delu lahko predstavljajo obliko psihosocialnih obremenitev, saj imajo poleg neposredne nevarnosti za zdravje (zastrupitve, poškodbe idr.) tudi psihološki učinek. Pri posameznikih lahko namreč izzovejo občutek ogroženosti, preobremenjenosti, nevarnosti, strahu, tesnobe in nelagodja, kar posledično povečuje raven doživetega stresa. Če se zaposleni in delovna organizacija ne znajo ustrezno spoprijeti s prepoznavanjem izvorov stresa, njihovim omejevanjem oz. odpravljanjem, se razvije prekomerni stres, ki močno okrni zdravje zaposlenih kot tudi »zdravje« delovne organizacije19.


Izvori psihosocialnih tveganj so raznoliki in jih lahko povezujemo z različnimi okoliščinami, ki se povezujejo z delom, značilnostmi delavcev in delovno organizacijo, kot so npr.: vsebina dela, delovna obremenitev, hitrost in urnik dela, nadzor, delovno okolje in delovna oprema, organizacijska kultura, medosebni odnosi, vloga in odgovornost v organizaciji, usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja20. Slednji nabor psihosocialnih tveganj nikakor ni dokončen. Nenehno se dopolnjuje z novimi tveganji, ki jih strokovnjaki imenujejo nastajajoča psihosocialna tveganja4. To so tveganja, ki še do nedavnega niso obstajala in so se pojavila zaradi novih procesov in tehnologij, novih vrst delovnih mest, socialnih oziroma organizacijskih, socialno-ekonomskih, demografskih in političnih sprememb, vključno z aktualnim pojavom globalizacije ter gospodarsko ekonomsko krizo. Nastajajoča psihosocialna tveganja prav tako izzovejo povečano raven stresa ter lahko resno okrnijo duševno, telesno in socialno zdravje delavcev. Med najaktualnejša nastajajoča psihosocialna tveganja tako npr. uvrščamo: negotove oblike zaposlitve, staranje delovne sile, dolg delovni čas, večjo intenzivnost dela, vitko proizvodnjo, oddajanje del zunanjim izvajalcem, neusklajenost poklicnega in zasebnega življenja, digitalizacija idr.


Številne raziskave poročajo, da so posledice psihosocialnih obremenitev še posebej hude, če posameznik doživlja zaradi njih velik stres, saj posledično poslabšujejo njegovo kakovost življenja in funkcioniranja tudi v zasebni sferi2,19. Posledice prekomernega stresa se lahko odražajo v:

- Fizioloških odzivih: npr. somatske težave, kot so glavoboli, telesne bolečine, razbijanje srca, tiščanje v želodcu, nižja telesna odpornost, pogosti prehladi in okužbe, alergije, prebavne motnje, fizična izčrpanost.

- Spremembah vedenja: slabša kakovost dela, pojavljanje vedno več napak, razdiralno vedenje, zapiranje vase, beg iz delovne situacije in izmikanje odgovornosti, zanemarjanje dolžnosti in zamujanje v službo oziroma predčasno zapuščanje dela, pogosti bolniški izostanki ali druga skrajnost – zanemarjanje lastnega zdravja in skrbi zanj, za osebni videz, higieno, zloraba drog in drugih človekovemu zdravju škodljive snovi, ki lahko pripeljejo do druge odvisnosti (na primer: kockanje, igre na srečo).

- Psihičnem odzivanju: negativna čustva, kot so jeza, tesnoba, depresija in razdražljivost. Posameznik je bolj občutljiv, agresiven, nemočen, žalosten, potrt, brezvoljen in kronično izčrpan in ima nizko samopodobo. Pojavijo se tudi motnje v mišljenju, ki se kažejo kot motnje pozornosti, koncentracije, spomina, zmanjšani sta sposobnost učenja in ustvarjalnosti, posameznik ima težave pri odločanju ipd. Pri dolgotrajnih obremenjenostih se lahko pojavi tudi izgorelost kot popolna nemoč nadaljnjega obvladovanja situacije. Psihične težave lahko prerastejo tudi v resne duševne motnje (anksioznost, depresija16).


Doživljanje prekomernega stresa v delovnem okolju pa seveda ne prizadene samo posameznika, temveč tudi delovno organizacijo. V delovnih organizacijah, kjer zaposleni doživljajo veliko stresa, se to lahko odraža v različnih pojavih:

• Visok delež odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskega člana;

• Zdravstveni absentizem, saj so zaposleni prisotni na delovnem mestu, čeprav bi zaradi bolezni, duševne stiske ali drugih razlogov morali biti doma. S tem se povečuje tveganje za pojave napak in nesreč pri delu14,18;

• Visoka fluktuacija zaposlenih, ki želi bodisi zapustiti delovno organizacijo ali zamenjati delovno mesto znotraj nje;

• Pojavi izčrpanosti na duševnem, telesnem in čustvenem področju zaposlenih (izgorelost)3;

• Težave pri usklajevanju dela in zasebnega življenja, ki slabo vplivajo na počutje zaposlenega in še dodatno poglabljajo njegovo stisko v družinskem in delovnem okolju1;

• Več pojavov trpinčenja in agresivnega komuniciranja na delovnem mestu, zamujanje na delo, disciplinske težave7.


Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu3 o doživljanju stresa v zvezi z delom poroča že skoraj vsak četrti zaposleni, s čimer naj bi bilo povezanih kar 50–60 odstotkov vseh izgubljenih delovnih dni. Napovedi kažejo, da se bo število zaposlenih, ki so izpostavljeni pri delu doživljanju prekomernega stresa, v prihodnjih letih še povečalo11. Doživljanje prekomernega poklicnega stresa se odraža tudi na ekonomski sliki delovnih organizacij. Namreč, bolniški izostanki, slaba storilnost, fluktuacija in slabo počutje delavcev zmanjšuje tudi ekonomsko učinkovitost delovnih organizacij5. Po ocenah Evropske komisije naj bi ekonomski stroški poklicnega stresa v državah EU-25 dosegali do 4 odstotke BDP.

Ekonomsko breme slabega zdravja zaposlenih uvršča Slovenijo v sam vrh držav Evropske unije. Po podatkih ZZZS v Sloveniji dnevno izostane od dela zaradi bolezni ali poškodb skoraj 40.000 ljudi. Povprečna dolžina trajanja bolniške odsotnosti v breme delodajalcev znaša okoli 9 dni, povprečna dolžina trajanja bolniške odsotnosti v breme ZZZS pa 19 dni. Ocenjen strošek znaša okoli 580 EUR na prebivalca Slovenije oziroma 1.650 EUR na zaposlenega na leto22. Raziskave ugotavljajo, da je strošek zdravstvenega prezentizma precej višji od stroškov bolniške odsotnosti, saj po konservativnih ocenah prezentizem organizacijo stane vsaj dvakratnik stroška nadomestil plač za čas bolniške odsotnosti22. Ključni razlogi, da prezentizem delovno organizacijo lahko stane več kot bolniška odsotnost, so na primer: oboleli delavec okuži še preostale (npr. epidemija gripe), slabo psihofizično počutje povečuje tveganje za pojavljanje nesreč in poškodb pri delu, okvar strojev in opreme, zastojev proizvodnje. In ne nazadnje ljudje, ki v službo hodijo, tudi ko so bolni, imajo večjo verjetnost za nastanek resnejših zdravstvenih zapletov in slabšega poteka zdravljenja, kar lahko dolgoročno vpliva na njihovo produktivnost in učinkovitost.


Stanje na področju obvladovanja psihosocialnih tveganj v Sloveniji

Slovenija se v primerjavi z drugimi članicami EU uvršča med države, kjer so zaposleni najbolj nezadovoljni s trenutnimi delovnimi razmerami ter črnogledi glede bodočih trendov, hkrati pa poročajo, da doživljajo več stresa v svojem delovnem okolju in da je nadzor nad stresnimi situacijami na njihovem delovnem mestu zelo slab10,13,17. Po podatkih 3. Panevropske javnomnenjske raziskave o varnosti in zdravju pri delu12, je kar 72 odstotkov slovenskih anketirancev menilo, da so primeri stresa v zvezi z delom pogosti v njihovem delovnem okolju, le 25 odstotkov, da so redki. Med najbolj pogoste vzroke stresa v zvezi z delom (63 odstotkov odgovorov) so slovenski delavci uvrstili število opravljenih delovnih ur ali obseg delovne obremenitve, reorganizacijo ali negotovost zaposlitve. 56 odstotkov vprašanih je kot naslednji najpogostejši razlog navedlo izpostavljenost nesprejemljivemu vedenju, kot sta ustrahovanje ali nadlegovanje na delovnem mestu. Kar polovica udeležencev raziskave je menila, da stres v zvezi z delom v njihovem delovnem okolju ni pod ustreznim nadzorom.


V Sloveniji smo zadnja leta priča večji ozaveščenosti o pomembnosti obvladovanja stresa in psihosocialnih tveganj v delovnem okolju. Deloma lahko to pripišemo tudi uveljavitvi Zakona o varnosti in zdravju pri delu ZVZD-125, ki je na tem področju prinesel nekatere novosti. Vendar pa so se po uveljavitvi ZVZD-1 delodajalci, delojemalci in strokovnjaki na področju varnosti in zdravja pri delu v praksi spoprijeli s številnimi nejasnostmi glede razumevanja in prepoznavanja psihosocialnih tveganj ter posledično njihovega obvladovanja. Tudi zaradi pomanjkanja strokovnih podlag in informacij o psihosocialnih tveganjih so bili številni izvajalci dejavnosti na področju varovanja in promocije zdravja na delovnem mestu v tem pogledu še do nedavnega prepuščeni predvsem lastni iznajdljivosti in pobudam.


Slovenska orodja za presojo psihosocialnih tveganj in obvladovanje stresa

Orodja za prepoznavo psihosocialnih obremenitev v delovnem okolju ponujajo koristno podporo pri presoji tveganj za zdravje delavcev. Čeprav so se v mednarodnem prostoru pojavila številna orodja na področju presoje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu23, pa je bilo v Sloveniji še do nedavnega na voljo le omejeno število tovrstnih orodij. Namreč, le na osnovi ustrezne analize stanja in ocene izpostavljenosti delavcev psihosocialnim tveganjem je možno oblikovati ciljno usmerjene ukrepe in strategije, ki zmanjšujejo njihovo ranljivost za doživljanje prekomernega stresa, izgorevanje, odsotnost z dela zaradi zdravstvenih težav ter na drugi strani povečujejo njihovo storilnost in učinkovitost ter dobro počutje v delovnem okolju. Zato se je skupina raziskovalk in raziskovalcev na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU spoprijela pred sedmimi leti z izzivom, da razvije slovenskemu prostoru prilagojeno orodje, ki bo zapolnilo vrzel na področju obvladovanja psihosocialnih tveganj, ki se je pojavila po sprejetju ZVZD-1. Slednji namreč delodajalcem v 24. členu nalaga, da sprejmejo ukrepe na področju preprečevanja, odpravljanja in obvladovanja primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnih tveganj, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.

Tako je od leta 2012 v Sloveniji prosto dostopen Instrument IDTS (Orodje za prepoznavanje obremenitev na delovnem mestu in oceno poklicnega stresa ter njegovih škodljivih posledic)15. Instrument IDTS je prilagojen posebnostim slovenskega družbeno-gospodarskega prostora, obenem pa vključuje tudi najnovejša spoznanja o psihosocialnih tveganjih v delovnih okoljih. Instrument je bil nadgrajen leta 2014 z Orodjem za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma (OPSA), ki poleg presoje izvorov psihosocialnih obremenitev omogoča tudi oblikovanje selektivnih ukrepov za obvladovanje stresa21 in je na voljo od leta 2016 tudi kot uporabniku prijazna spletna aplikacija (http://www.opsa.si), ki jo dopolnjuje kalkulator stroškov in donosnosti promocije zdravja na delovnem mestu.


Spletno orodje za celovito podporo promociji zdravja na delovnem mestu

S pomočjo spletnega orodja e-OPSA za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma lahko opredelimo vrsto, intenziteto in škodljive posledice psihosocialnih tveganj, ki jih doživljajo zaposleni zaradi izpostavljenosti različnim obremenitvam v delovnem okolju in zasebnem življenju. Orodje sestavljajo: priročniki; samoocenjevalni vprašalnik in spletna obdelava podatkov, ki tudi samodejno izdela poročilo ocene psihosocialnih tveganj na ravni posameznika in različnih poklicnih skupin ter ponudi nabor ustreznih ukrepov; orodje KALDOZ, ki omogoča izračun stroškov in pričakovanih prihrankov ter oceno pričakovane odnosnosti ukrepov promocije zdravja. Orodje meri psihosocialne obremenitve zaposlenih na sedemnajstih različnih področjih ter predlaga nabor usmerjenih ukrepov za obvladovanje psihosocialnih tveganj in stresa.

Orodje e-OPSA vključuje kompleksen samoocenjevalni vprašalnik, ki ga udeleženci anonimno izpolnijo na spletni strani. Na osnovi podatkovne baze, ki se kreira na ravni delovne organizacije in njenih zaposlenih, ki so izpolnili vprašalnik, orodje samodejno analizira izvore, obseg in intenziteto psihosocialnih tveganj in tudi izdela nabor priporočenih ukrepov in z njimi povezanih aktivnosti področju zmanjševanja psihosocialnih tveganj. Orodje tudi samodejno izdela profil tveganj za razvoj poklicnega stresa, absentizma, prezentizma, fluktuacije ter izpostavljenosti nasilju na delovnem mestu ter opravi analizo splošnih sociodemografskih in zdravstvenih podatkov zaposlenih.


Orodje je prosto dostopno in na voljo v treh različicah, namenjenih zaposlenim v: 1) Izbranih dejavnostih javnega sektorja (javna in državna uprava, lokalna samouprava, javni zavodi in agencije); 2) Zdravstveno socialnih dejavnostih (bolnišnice, zdravstveni domovi, domovi za ostarele, centri za socialno delo, vzgojno-varstveni in podobni zavodi); 3) Drugih sektorjih (vzgoja, izobraževanje, predelovalne dejavnosti, IKT, trgovina, gostinstvo, promet, gradbeništvo, kmetijstvo idr.). Orodje je namenjeno tako delodajalcem oziroma tistim, ki v delovni organizaciji skrbijo za področje spremljanja varnosti in zdravja pri delu, kakor tudi zainteresiranim posameznikom, ki jih zanima lastna ocena obremenitev na delovnem mestu ter z njimi povezanih potencialnih posledic. Prav tako pa je orodje uporabno za raziskovalce in strokovnjake, ki se ukvarjajo s problematiko psihosocialnih tveganj na delovnem mestu in z njimi povezanimi pojavi.


Spletna aplikacija e-OPSA delodajalcem omogoča tudi izdelavo ocene ekonomske upravičenosti promocije zdravja pri delu. Slednji vidik obvladovanja psihosocialnih tveganj je namreč pomemben dejavnik pri odločanju delodajalcev glede vzpostavljanja programov promocije zdravja na delovnem mestu9. Namreč učinki uspešnega obvladovanja psihosocialnih tveganj se običajno pokažejo šele v daljšem časovnem obdobju, tudi z vidika ekonomske smotrnosti22. Zato je pomembno, da se v delovnih organizacijah vzpostavi sistematičen in kontinuiran načrt spoprijemanja s psihosocialnimi tveganji, ki se med izvajanjem dopolnjuje in prilagaja na ravni zaposlenih in delovne organizacije.


Zaključek

Psihosocialne obremenitve, ki jih doživljamo tako v delovnem okolju kot zunaj njega, vnašajo v naša življenja stres, ki postaja del vsakdana in malo verjetno je, da ga bomo lahko popolnoma izkoreninili iz našega življenja. Vendar je številne izvore in posledice z delom povezanega stresa možno prepoznati in lahko se tudi naučimo, kako se z njimi soočiti in jih uspešno obvladati. Pri tem ima pomembno vlogo tudi delodajalec s tem, da zna razumeti obseg in razsežnosti stresa v delovnem okolju ter tudi njegove posledice, vključno z ekonomskimi. Psihosocialna tveganja so prisotna na vseh delovnih mestih, sektorjih in poklicih, zato so pravzaprav vsi delavci in njihova delovna okolja ranljiva za razvoj s stresom povezanih težav (absentizem, prezentizem, fluktuacija idr). Stres pri delu se tudi ne pojavlja sam po sebi in ni zgolj težava posameznika, temveč ga moramo obravnavati tudi kot posledico širših socialnih, ekonomskih, organizacijskih in kulturnih dejavnikov8.


Z roko v roki gredo z delom povezan stres in težave z duševnim zdravjem. Poleg tega, da so simptomi stresa in najbolj pogostih duševnih motenj (depresija, anksioznost) zelo podobni npr. izguba apetita, utrujenost, tesnoba, potrtost idr., pa po drugi strani lahko stres pri delu učinkuje bodisi kot sprožilec duševnih motenj ali pa kot okoliščina, ki dodatno poglablja že obstoječe težave z duševnim zdravjem2. Različne mednarodne in nacionalne študije razkrivajo, da dandanes spada duševno zdravje med najpomembnejše javno-zdravstvene probleme, saj psihosocialne obremenitve in stres v delovnem okolju predstavljajo pomemben dejavnik tveganja za duševno zdravje2,20,24. Vsako leto več kot tretjina oziroma okoli 164 milijonov Evropejcev trpi zaradi različnih duševnih motenj24. V Evropi lahko kar okoli 10 odstotkov dolgotrajnih zdravstvenih problemov in invalidnosti pripišemo ravno duševnim težavam, ki so najpogostejše med aktivno populacijo in tako pomembno vplivajo na njihovo zmožnost opravljanja dela24. Pogost izid duševne motnje je tudi samomor, ki ga v Evropski uniji vsakih 9 minut naredi en človek. Veliko povpraševanje po psihiatričnih, zdravstvenih in socialnih storitvah, ki je značilno za populacijo z duševnimi motnjami pa predstavlja tudi precejšnje ekonomsko breme, ne zgolj za prizadete posameznike in njihove družine, temveč za celotno družbo. Najpogostejša oblika duševnih motenj v EU je depresija, sledijo anksioznost, motnje povezane z zlorabo drog, alkohola in shizofrenija24. Depresija je nedvomno ena izmed resnejših duševnih bolezni, ki je v hujši obliki prisotna pri 13 odstotkih odrasle populacije (9 odstotkov moških in 17 odstotkov žensk) v EU16. Do leta 2020 naj bi depresija postala najpogostejši vzrok bolezni v razvitem svetu.


Učinkovitega obvladovanja psihosocialnih tveganj in posledično izboljšanega zdravja si danes ne moremo več predstavljati brez ustreznega celostnega pristopa. Če za fizična, biološka in kemična tveganja velja, da jih lahko relativno dobro obvladujemo s pomočjo zaščitne opreme, varovalnega vedenja, predpisanih standardov in podobnim, to ne velja za psihosocialna tveganja, saj gre za izjemno občutljivo in težje merljivo področje, povezano predvsem s subjektivnim doživljanjem določenih okoliščin dela. Pogosto se v praksi udejstvovanje v tej smeri ustavi že zaradi nerazumevanja koncepta »psihosocialna tveganja«. Dodatna oteževalna okoliščina je, da v slovenskem prostoru še vedno ne razpolagamo z dovolj znanja, zadovoljivimi kompetencami in strokovnimi podlagami za celostno obvladovanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju. Kot dokazujejo primeri iz prakse, je uspešno upravljanje psihosocialnih tveganj večstopenjski proces, ki obsega analizo stanja, pripravo strategije in sistematično izvajanje ukrepov skozi daljše obdobje22. Pri tem je še posebej pomembno, da ukrepi niso zgolj splošno preventivno-promocijske narave, ampak da so selektivno naravnani, to pomeni usmerjeni v določene ranljive skupine zaposlenih (specifične poklicne skupine, določena delovna mesta), v posamezne izvore psihosocialnih obremenitev (na ravni zaposlenih in delovne organizacije) in v konkretne posledice, ki so jih določena psihosocialne obremenitve že izzvale (stres, bolniške odsotnosti, slabše zdravstveno stanje in počutje, težave pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja). V Sloveniji smo v zadnjem času naredili v tem pogledu pomemben korak naprej, saj so na voljo vsem deležnikom na področju varovanja zdravja v delovnem okolju kakovostna in prosto dostopna orodja na področju prepoznavanja izvorov ter celostnega obvladovanja psihosocialnih tveganj, ki so tudi prilagojena posebnostim določenih delovnih okolij in našega družbeno kulturnega prostora. Vse več delodajalcev in podjetij se zaveda, kako velika je povezanost med zdravjem in kakovostnim opravljanjem dela, zato pristopajo k problematiki obvladovanja psihosocialnih tveganj tudi na sistematičen način, z izdelanimi dolgoročnimi strategijami na področju promocije zdravja in ne zgolj z občasnimi aktivnostmi, s katerimi zadostijo zgolj zakonskim zavezam.



Literatura in viri:

  1. Amstad, F. T., Meier, L. L., Fasel, U., Elfering, A. in Semmer, N. K. A Meta-Analysis of Work–Family Conflict and Various Outcomes. Journal of Occupational Health Psychology 16 (2011) 2; 151–169.
  2. Bajt, M., Jeriček Klanšček, H. in Britovšek, K. Duševno zdravje na delovnem mestu, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana 2015. Pridobljeno 15. 5. 2017, s http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/dz_na_delovnem_mestu.pdf
  3. Borritz, M., Bültmann, U., Rugulies, R., Christensen, K. B., Villadsen, E. in Kristensen, T. S. Psychosocial work characteristics as predictors for burnout: findings from. 3-year follow up of the PUMA Study. Journal of Occupational & Environmental Medicine 47 (2005) 10; 1015–1025.
  4. Brun, E. in Milczarek. M. Expert forecast on emerging psychosocial risks related to occupational safety and health, European Agency for Safety and Health at Work (EU-OSHA), Luxembourg 2007. Pridobljeno 15. 5. 2017, s http://osha.europa.eu/en/publications/reports/7807118
  5. Cooper, C.L. in Dewe, P. Well-being – absenteeism, presenteeism, costs and challenges. Occupational Medicine 58 (2008); 522–524.
  6. Darr, W. in Johns, G. Work strain, health, and absenteeism: A meta-analysis. Journal of Occupational Health Psychology 13 (2008); 293–318.
  7. Dillon, B. L. Workplace violence: Impact, causes, and prevention. Work 42 (2012) 1;15–20.
  8. Edwards, J. A., Guppy, A. in Cockerton, T. A longitudinal study exploring the relationships between occupational stressors, non-work stressors, and work performance. Work & Stress 21 (2007) 2; 99–116.
  9. European Agency for Safety and Health at Work. Calculating the cost of work-related stress and psychosocial risks, Luxemburg 2014. Pridobljeno 15. 5. 2017, s https://osha.europa.eu/en/tools-and-publications/publications/literature_reviews/calculating-the-cost-of-work-related-stress-and-psychosocial-risks
  10. European Agency for Safety and Health at Work. ESENER-2. Povzetek druge evropske ankete podjetij o novih in nastajajočih tveganjih, 2015. Pridobljeno 15. 5. 2017, s https://osha.europa.eu/sl/tools-and-publications/publications/reports/esener-ii-first-findings.pdf/view
  11. European Agency for Safety and Health at Work. Psychosocial risks and stress at work, Luxembourg 2013. Pridobljeno 15. 5. 2017, s https://osha.europa.eu/en/topics/stress/index_html
  12. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu. Tretja panevropska javnomnenjska anketa o varnosti in zdravju pri delu. Rezultati za Slovenijo, Luxembourg 2013. Pridobljeno 15. 5. 2017, s http://www.osha.mddsz.gov.si/resources/files/SI_povzetek_redigirano.pdf
  13. Evropska komisija. Flash Eurobarometer 398. Working conditions, Brussels 2014. Pridobljeno 15. 5. 2017, s http://ec.europa.eu/public_opinion/flash/fl_398_pres_en.pdf
  14. Hansen, C. D. in Andersen, J. H. Going ill to work-What personal circumstances, attitudes and workrelated factors are associated with sickness presenteeism? Social Science & Medicine 67 (2008); 956–964.
  15. Instrument IDTS, 2012. Pridobljeno 15. 5. 2017, s http://dmi.zrc-sazu.si/sl/strani/stres-na-delovnem-mestu#v
  16. Jeriček Klanšček, H., Zorko, M., Bajt, M. in Roškar, S. Duševno zdravje v Sloveniji, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana 2009. Pridobljeno 15. 5. 2017, s http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/dusevno_zdravje_publikacija.pdf
  17. Kanjuo Mrčela, A. in Ignjatović, M. Poročilo o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2012. Pridobljeno 15. 5. 2017, s http://www.eurofound.europa.eu/publications/htmlfiles/ef1245_sl.htm
  18. Karlsson, M. L, Björklund, C. in Jensen, I. The effects of psychosocial work factors on production loss, and the mediating effect of employee health. Journal of Occupational and Environmental Medicine 52 (2010) 3; 310–317.
  19. Leka S., Griffiths, A. in Cox, T. Work organisation and stress. Systematic problem approaches for employers, managers and trade union representatives. Protecting workers’ health series, No. 3., World Health Organization, Geneva 2003. Pridobljeno 15. 5. 2017, s http://www.who.int/occupational_health/publications/en/oehstress.pdf
  20. Leka, S., in Jain, A. Health Impact of Psychosocial Hazards at Work: An Overview, WHO Press, Geneva 2010.
  21. Orodje OPSA, 2014. Pridobljeno 15. 5. 2017, s http://dmi.zrc-sazu.si/sl/strani/stres-na-delovnem-mestu#v
  22. Podjed, K. Vodnik v stroške in donosnost promocije zdravja na delovnem mestu, Inštitut za produktivnost d.o.o., Kranj 2016. Pridobljeno 15. 5. 2017, s http://www.produktivnost.si/wp-content/uploads/2017/01/VODNIK-V-STROSKE-IN-DONOSNOST-PROMOCIJE-ZDRAVJA.pdf
  23. Tabanelli, M. C., Depolo, M., Cooke, R. M., Sarchielli, G., Bonfiglioli, R., Mattioli, S. in Violante, F. S. Available instruments for measurement of psychosocial factors in the work environment. International Archives of Occupational and Environmental Health 82 (2008) 1; 1–12.
  24. Wittchen, H.U. in Jacobi, F. Size and burden of mental disorders in Europe: a critical review and appraisal of 27 studies. Eur Neuropsychopharmacol 15 (2005); 357–376.
  25. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), Uradni list RS, št. 43/2011, 3. 6. 2011.

REVIJA HR&M

JE NEPOGREŠLJIVA SOPOTNICA ...

... voditeljev, HRM managerjev in vseh strokovnjakov, ki se ukvarjajo s področjem vodenja, razvoja ljudi.
Priporočamo jo tudi managerjem, ki vršijo svoje kadrovsko poslanstvo in jim ni vseeno, kako voditi zaposlene.


K branju so vabljeni tudi vsi drugi, ki želijo z odličnim vodenjem in ravnanjem z ljudmi pri delu dosegati
nadpovprečne rezultate.