Zakaj biti družbeno odgovorna organizacija?

mag. Anita Hrast,
direktorica inštituta IRDO


Slovenska in tuja uspešna podjetja se zavedajo, da so soodvisna od svojih zaposlenih, poslovnih partnerjev, okolja, skupnosti in dobrega vodenja. Vse več jih je, ki se zavedajo pomena družbene odgovornosti kot odgovornosti za svoje vplive na družbo, ki upoštevajo soodvisnost in izkazujejo trud za celovitost ter uravnoteženo poslovanje na vseh ključnih področjih in funkcijah podjetja ali druge organizacije. Zaradi nove evropske in slovenske zakonske obveze, da morajo že z letom 2017 podjetja v javnem interesu z več kot 500 zaposlenimi poročati tudi o nefinančnih vidikih poslovanja, postaja področje družbene odgovornosti podjetij, ki vključuje tudi odnos do zaposlenih, v Sloveniji vse bolj pomembno, hkrati pa pomembno vpliva na ugled podjetja kot delodajalca in ugled v odnosu do drugih deležnikov.



Z družbeno odgovornostjo je mogoče pomagati pri premagovanju socialnih posledic krize, vključno z izgubo delovnih mest, kar je del družbene odgovornosti podjetij. Na daljši rok družbena odgovornost podjetij ponuja nabor vrednot, na katerih naj bi gradili bolj povezano družbo in na osnovi katerih naj bi prešli na trajnostni gospodarski sistem.


Kaj je družbena odgovornost podjetja in kaj trajnostni razvoj?


Družbena odgovornost pomeni veliko več od dobrodelnosti, je predvsem poštenost brez zlorabe preko meja, ki jih zahteva zakonodaja; je 'odgovornost' (organizacij) za vplive na družbo, tj. na ljudi in naravo. Je eno izmed ključnih orodij za dosego trajnostnega razvoja.

Kot navaja Slovenski inštitut za standardizacijo, je družbena odgovornost »odgovornost organizacije za vplive svojih odločitev in dejavnosti na družbo in okolje, da s preglednim in etičnim ravnanjem prispeva k trajnostnemu razvoju, vključno z zdravjem in blaginjo družbe, upošteva pričakovanja deležnikov, deluje v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami poslovanja ter je integrirana v celotno organizacijo in jo izvaja v vseh svojih odnosih«. Trajnostni razvoj je razvoj, če povzamem, Brundtlandovo komisijo (Our Common Future, 1987), ki zadovolji sedanje potrebe generacij brez ogrožanja možnosti naslednjih generacij, da bodo lahko zadovoljevale svoje potrebe.

Po standardu za družbeno odgovornost ISO 26000:2010 je več načel, ki naj bi jih podjetja upoštevala pri svojem poslovanju. Ta so: pristojnost in preglednost, etično ravnanje, spoštovanje interesov deležnikov, spoštovanje vladavine prava, spoštovanje mednarodnih norm delovanja, spoštovanje človekovih pravic. Po tem standardu je tudi sedem osrednjih tem, na katerih lahko organizacije izkazujejo svojo družbeno odgovornost. Te so: vodenje/upravljanje organizacije, človekove pravice, delovne prakse, okolje, poštene poslovne prakse, vprašanja povezana s kupci/potrošniki in vključenost v razvoj skupnosti/družb. Pri vsem tem pa sta nujno potrebna tudi zavedanje o medsebojni odvisnosti in celovitost.


Koristi uvajanja družbene odgovornosti v poslovno prakso podjetij


Družbena odgovornost (DO) prinese organizaciji številne koristi na različnih področjih. Pri vodenju pomaga spodbujati odločanje na podlagi boljšega razumevanja pričakovanj družbe ter s tem povezanih priložnosti, izboljšuje prakso obvladovanja tveganj organizacije, konkurenčnost organizacije, vključno z možnostjo pridobivanja finančnih sredstev in statusa prednostnega partnerja. Izboljšuje se zanesljivost in pravičnost poslovanja z odgovornim udejstvovanjem v politiki, s pošteno konkurenco in z odsotnostjo korupcije, izboljšujejo se odnosi organizacije z njenimi deležniki ter s tem izpostavljanje organizacije novim pričakovanjem in stiku z vrsto različnih deležnikov. Družbena odgovornost pomaga pri analizi stanja organizacije in vzpostavljanju strateških pristopov ter zavezništev z deležniki organizacije pri njenem delovanju in pri razvoju.

Na področju zaposlovanja se s pomočjo družbene odgovornosti povečujejo pripadnost, vključevanje, udeležba, inovativnost in morala zaposlenih. Manj je absentizma in fluktuacije pri zaposlenih, izboljša se varnost in zdravje, tako žensk kot moških. Pozitiven vpliv ima družbena odgovornost na sposobnost organizacije, da zaposluje, motivira in obdrži svoje zaposlene. Vse več je zanimanja zaposlenih za izobraževanje o družbeni odgovornosti, tako se tudi povečuje zavedanje o pomenu družbene odgovornosti med vsemi zaposlenimi v podjetju, vključno z vodstvom in lastniki.

Družbeno odgovorna podjetja zaznavajo, da se pojavlja vse več inovativnih predlogov (zaposlenih, kupcev, dobaviteljev …) za izboljšanje poslovanja, da se ustvarja več inovacij ter vključuje spoznanja dobrih praks drugih organizacij za izboljšanje dela lastne organizacije.

Na področju financiranja se lahko z družbeno odgovornostjo vzpostavi varčevanje, povezano s povečano produktivnostjo in učinkovitostjo virov, manjšo porabo energije in vode, z zmanjšanjem odpadkov in pridobivanjem dragocenih stranskih proizvodov. Lahko se pridobijo novi posli s strankami, dobavitelji, povečajo se nakupi strank in njihovi predlogi za izboljšanje sodelovanja, kar se vse obrestuje z več dobička ob izteku leta (posredno).

Poveča se ugled organizacije in spodbuja večje zaupanje javnosti v organizacijo in njene izdelke, storitve, družbena odgovornost prispeva tudi k izboljšanju odnosov s kupci in dobavitelji. »Podeljevanje družbenega dovoljenja« organizaciji za delovanje ter preprečevanje oz. zmanjševanje morebitnih sporov s potrošniki glede proizvodov in storitev prav tako prispeva k rasti organizacije.
Na področju komuniciranja se večata prepoznavnost in ugled organizacije pri deležnikih (v medijih in pri splošni javnosti, pri kupcih in dobaviteljih, poslovnih partnerjih …), pojavlja se več objav o organizaciji v medijih. Urejeno poročilo o nefinančnih vidikih delovanja organizacije pa dodatno krepi ugled organizacije v očeh njenih deležnikov.


Družbena odgovornost podjetij podpira cilje strategije Evropa 2020


S pomočjo družbene odgovornosti lahko podjetja bistveno prispevajo k ciljem Evropske unije na področju trajnostnega razvoja in k visoko konkurenčnemu družbenemu tržnemu gospodarstvu. Družbena odgovornost podjetij podpira cilje strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, vključno s 75-odstotnim ciljem zaposlovanja. Odgovorno vodenje poslov je še posebej pomembno, kadar zasebni izvajalci sektorja opravljajo javne storitve.

Prav tako družbena odgovornost podjetij zahteva sodelovanje z notranjimi in zunanjimi deležniki (zainteresiranimi stranmi), tako da omogoča podjetjem boljše predvidevanje in izkoristek hitro spreminjajočih se pričakovanj v družbi, kot tudi pogojev delovanja. To pomeni, da lahko deluje tudi kot gonilna sila pri razvoju novih trgov in ustvarjanju realnih možnosti za rast.

Z obnovitvijo prizadevanj za sedanje spodbujanje družbene odgovornosti podjetij namerava Evropska komisija ustvariti ugodne pogoje za trajnostno rast, odgovorno poslovno vedenje in trajno odpiranje novih delovnih mest za srednje- in dolgoročno obdobje. Pri tem naj bi ji sledila tudi Slovenija.

Sicer pa je v Evropi na tem področju vodilna poslovna mreža za družbeno odgovornost gospodarskih družb CSR Europe. Vključuje približno 70 večnacionalnih podjetij članic in 27 nacionalnih partnerskih organizacij v 23 državah po vsej Evropi. Deluje kot evropska platforma za podjetja in njihove interesne skupine, ki slednjim omogočajo izmenjavo in sodelovanje, da bodo skupaj z Evropo dosegli vodilni globalni položaj na področju trajne konkurenčnosti in družbene blaginje. Prizadeva si ozaveščati evropska podjetja o družbeni odgovornosti tudi s pomočjo projekta Enterprise 2020.


Stanje družbene odgovornosti v Sloveniji


V Sloveniji je v zadnjih trinajstih letih, od kar deluje inštitut IRDO, prišlo do vzpostavitve več sekcij za družbeno odgovornost pri posameznih strokovno-interesnih organizacijah, pa tudi do drugih oblik organizacij.
Vlada RS je letos začela v sodelovanju z Inštitutom IRDO, Inštitutom Ekvilib in drugimi partnerji iz različnih sektorjev pripravljati Nacionalno strategijo družbene odgovornosti, s poudarkom na podjetjih. Prav tako Ministrstvo za zunanje zadeve pripravlja Nacionalni akcijski načrt na področju človekovih pravic v gospodarstvu, kar dopolnjuje vsebino Nacionalne strategije družbene odgovornosti.
Da bi okrepili zavedanje o pomenu družbene odgovornosti, je treba v prihodnje narediti več komunikacijskih akcij za angažiranje gospodarstva za več družbene odgovornosti, da bo čim več podjetij in drugih organizacij spoznalo pomen tega koncepta in ga začelo vključevati v svojo prakso. Zagotoviti je treba ustrezne finančne spodbude za vključevanje DO v prakso podjetij (posebni kriteriji pri javnih naročilih so ponekod že dodani, pri javnih razpisih za vključevanje DO), podeljevati je treba še naprej nagrade za družbeno odgovornost podjetjem ter spodbujati mreženje, izobraževanje in svetovanje podjetjem.
Slovenska nagrada za družbeno odgovornost Horus je nastala spomladi 2008 na pobudo IRDO – Inštituta za razvoj družbene odgovornosti in Sekcije za spodbujanje družbene odgovornosti v okviru Slovenskega društva za odnose z javnostmi – PRSS. Nagrada Horus je del nacionalne strategije ozaveščanja za več družbene odgovornosti, ki jo na ta način izvajajo številna strokovno-interesna združenja v sodelovanju z organizatorji projekta. Namen razpisa za nagrado Horus je pospeševati dobro prakso, iskati rešitve za odpravljanje slabe prakse ter s povezovanjem krepiti odgovornost slovenskega gospodarstva, pa tudi drugih področij.
Hkrati je tudi nekakšna oblika merjenja stanja družbene odgovornosti v podjetju, zavodu. Opozarja na možne izboljšave in nudi ideje zanje. Prepleta znanje z izkušnjami, ustvarja povezovanje, sodelovanje, soustvarja, hkrati pa promovira dobro prakso in ljudi, tudi onkraj meja Slovenije, ki dodajajo svoj prispevek k razvoju družbene odgovornosti.


Kako vpeljati družbeno odgovornost v poslovanje?


Če ne pokažemo, kaj počnemo, se drugi ne morejo zgledovati po nas in s tem nazadujemo tudi mi. Le izmenjava znanja, izkušenj, povezovanje in učenje drug od drugega bo krepilo naš razvoj. Ne le samozavesti posameznika, temveč razvoj celotne družbe. Ker posamezniki sestavljamo družbo, v kateri živimo, je natanko takšna, kot jo ustvarimo. Zato je pomembno, da se tega zavedamo vsak dan in da odgovorno delujemo najprej kot posamezniki ter da k temu spodbujamo tudi druge.

Podjetja morajo imeti dostop do delavnic, seminarjev, individualnih svetovanj, okroglih miz idr. na temo družbene odgovornosti. Vsebine izobraževanj morajo vključevati vsebine, kot so: kaj je družbena odgovornost, kakšne so koristi uvajanja DO v podjetje, kako oblikovati strategijo o DO, kako o njej poročati in komunicirati navznoter in navzven. Usposobiti je treba kader v podjetju za vodenje družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, oblikovati projektno skupino in strateško graditi družbeno odgovornost ter s tem trajnostni razvoj v podjetju in zunaj njega.
Bistvo družbene odgovornosti je po ISO 26000 iz novembra 2010 upoštevanje soodvisnosti namesto neodvisnosti, doseganje celovitosti namesto enostranskosti, saj slabih posledic enostranskosti niti trg niti država sama ne zmoreta razrešiti, pravi zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, predsednik Strokovnega sveta inštituta IRDO. Pomembno je torej, da vedno bolj razmišljamo in delujemo celostno, da spodbujamo osebno in družbeno odgovornost, tudi v odnosu do zaposlenih.

Gospodarska kriza in njene družbene posledice so do neke mere poškodovale raven zaupanja v gospodarstvo in so osredotočile pozornost javnosti na socialno in etično uspešnost podjetij, vključno z vprašanji, kot so bonusi in menedžerske plače. Z obravnavo svoje družbene odgovornosti lahko podjetja gradijo dolgoročno zaupanje zaposlenih, potrošnikov in državljanov kot temelj za trajnostne gospodarske modele. To pa pomaga ustvariti okolje, v katerem lahko podjetja razvijajo inovacije in rastejo.




Prijave za nagrado HORUS do 19. oktobra 2017

Nagrada HORUS bo letos podeljena devetič, razpis je odprt do 19. oktobra 2017, več informacij pa je dosegljivih na spletnem mestu www.horus.si.
Za strateško nagrado HORUS 2017 se lahko potegujejo podjetja (mikro, majhna, srednje velika, velika in socialna) ter zavodi in druge organizacije. Letos so razpisane tri vrste nagrad za pravne osebe, in sicer Nagrada za strateško celovitost pravne osebe (za strateški pristop podjetij, zavodov k družbeni odgovornosti), Priznanje za projekt (za sodelovanje gospodarstva, šolstva in mladih) ter Priznanje Press (priznanje za objave v medijih o DOP). Objavljeni so bili še trije razpisi za posebna priznanja, kjer prijavnine ni: Posebno priznanje posamezniku oz. organizaciji, ki deluje v kontekstu družbene odgovornosti, Posebno priznanje novinarju/ki ter v sodelovanju z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Posebno priznanje Slovencem v zamejstvu in po svetu. Organizatorji bodo v oktobru objavili še dodaten razpis za mlade – nagrado Horus Junior.

REVIJA HR&M

JE NEPOGREŠLJIVA SOPOTNICA ...

... voditeljev, HRM managerjev in vseh strokovnjakov, ki se ukvarjajo s področjem vodenja, razvoja ljudi.
Priporočamo jo tudi managerjem, ki vršijo svoje kadrovsko poslanstvo in jim ni vseeno, kako voditi zaposlene.


K branju so vabljeni tudi vsi drugi, ki želijo z odličnim vodenjem in ravnanjem z ljudmi pri delu dosegati
nadpovprečne rezultate.