10 Delovnih spretnosti prihodnosti
Čas branja 8 min»S človeškim kapitalom morate ravnati tako pametno kot s finančnim kapitalom.« To je glavna ugotovitev vplivne poslovne knjige »Talent Wins«. Kot trdijo avtorji, je talent ključni poslovni vložek - in podjetja bi morala uporabiti analitičen pristop za ocenjevanje, segmentiranje, vlaganje in prerazporejanje človeškega kapitala, tako kot bi to storila s finančnim kapitalom.
Svetovalno podjetje McKinsey na primeru Velike Britanije ugotavlja , da bi moral obstajati močan gospodarski interes organizacij za prekvalifikacijo zaposlenih, saj bi to za britanske delodajalce v približno treh četrtinah primerov prineslo pozitivne gospodarske učinke.
V ospredju razmišljanja in delovanja odgovornih za človeški kapital bi toraj morala biti predvsem ena prioriteta: kako hitro in uspešno prekvalificirati večino zaposlenih, da bodo poslovno sploh še relevantni in zaposljivi v novi ekonomiji.
Poglejmo, kaj glede tega pravijo napovedovalci prihodnosti.
Svetovni ekonomski forum vsako leto pripravlja poročilo o prihodnosti delovnih mest3, v katerem prikazuje delovna mesta in spretnosti prihodnosti ter spremlja hitrost sprememb in smer potovanja.
Letošnja, tretja izdaja poročila, ugotavlja, da se bo morala na globalni ravni v naslednjih petih letih dodatno usposobiti ali povsem prekvalificirati, kar polovica vseh zaposlenih. Glavna razloga za tako veliko spremembo potrebnih delovnih znanj sta kombiniran vpliv COVID-19 krize in hitra digitalizacija in avtomatizacija poslovanja.
Prihodnost dela je tu
Pandemija COVID-19 je namreč pomembno pospešila prihod t.i. »prihodnosti dela«. Najnovejša raziskava o prihodnosti delovnih mest ugotavlja, da bo kar 50 % delodajalcev pospešilo avtomatizacijo svojega dela, več kot 80% pa naj bi razširilo digitalizacijo svojih delovnih procesov. To pomeni, da se nekatera izgubljena delovna mesta ne bodo nikoli več vrnila, tista, ki se bodo, pa bodo zahtevala nove načine dela in nova znanja. Prihaja torej do neustavljive spremembe delitve dela med ljudmi in stroji.
Poklici prihodnosti bodo analitik podatkov in znanstvenik, strokovnjak za umetno inteligenco in strojno učenje, inženir robotike, programer in razvijalec aplikacij, pa tudi strokovnjak za digitalno preobrazbo, analitik informacijske varnosti in strokovnjak za internet stvari.
Poročilo tako predvideva, da bodo do leta 2025 opravljene ure dela strojev (in algoritmov) in ljudi enake. Približno 85 milijonov vlog oz. delovnih mest naj bi postalo povsem avtomatiziranih - predvsem v ročnih ali ponavljajočih se vlogah, od delavcev v proizvodnih obratih v tovarnah do računovodij.
Kljub pospešenemu izginjanju delovnih mest pa poročilo tudi napoveduje, da se bo do leta 2025 pojavilo 97 milijonov t.i. novih »delovnih mest prihodnosti«, ki bodo bolj prilagojena novi delitvi dela med ljudmi, stroji in algoritmi.
10 delovnih spretnosti leta 2025
Ključne veščine prihodnosti bodo vključevale kritično razmišljanje, delo z ljudmi, veščine reševanja problemov in samoorganiziranja oz. samoupravljanja (self-management), kot so odpornost, odpornost na stres in prilagodljivost. To povečanje potrebnih veščin samoupravljanja je očitno, saj se delavci soočajo z vrsto pritiskov, da se prilagodijo novim, bolj digitalnim načinom dela. Upravljanje izdelkov, digitalno trženje in razvoj programske opreme so med osrednjimi nabori specializiranih znanj, ki so potrebna za nove poklice.
