Prva generacija vodij, ki je že posvojila štiridnevni delovnik, ni želela ponovno izumiti kapitalizma. Štiridnevni delovnik se je pojavil kot celovita rešitev in odgovor na široko paleto izzivov – zadrževanje in pridobivanje talentov, boj z izgorelostjo in optimizacijo dela.

Izzivi, ki so bili do zdaj naslovljeni zgolj kot posamezni delčki in le redko kot celota.

Trendi na trgu dela in želje zaposlenih

V preteklih dveh letih se nobeno področje ni tako hitro preobrazilo kot način dela. Priča smo pomanjkanju talentov na trgu dela, globalnim množičnim odpovedim in mobilnosti delovne sile. Tudi pandemija covida-19 je zahtevala svoj davek in zabrisala mejo med delom in zasebnim življenjem. Spremenila so se pričakovanja zaposlenih, ki si želijo sprememb v delovnih praksah – bolj fleksibilnih oblik in načinov dela.

Pomanjkanje ustreznega kadra
Že zadnje nekaj let slovenski delodajalci poročajo o velikem pomanjkanju ustreznega kadra. Podatki ZRSZ ob koncu marca 2022 kažejo, da je bilo registriranih 6,6 % manj brezposelnih oseb kot februarja, v primerjavi z marcem 2021, pa je brezposelnost manjša za 26,7 %. Delodajalci so Zavodu sporočili 42,5 % več delovnih mest.1 Pomanjkanje se kaže tudi na globalnih trgih dela. Po navedbah raziskave Employment Outlook je na globalnem trgu dela skoraj 7 od 10 (69 %) podjetij poročalo o pomanjkanju talentov in težavah pri zaposlovanju – kar je največ v zadnjih 15 letih.2

Se »velika odpoved« širi iz Amerike v Evropo?
Eden od »pojavov«, ki je zaznamoval globalni trg dela v lanskem letu je »velika odpoved«. Po podatkih ameriškega urada za statistiko dela je julija 2021, štiri milijone Američanov dalo odpoved, na ameriškem trgu dela pa je bilo naenkrat odprtih rekordnih 10,9 milijona delovnih mest. Vendar pa to ni nekaj, ki se dogaja samo »preko luže«.3 Nedavna študija IT multinacionalke Microsoft je namreč pokazala, da 41 % svetovne delovne sile razmišlja o tem, da bi v naslednjem letu zapustilo službo.4

Zahteva zaposlenih po fleksibilnem delu in delu na daljavo
Zaposleni si želijo kombinacijo dela na daljavo in dela v pisarni. Po navedbah raziskave Microsoft 2021 Work Trend Index: Annual Report si več kot 70 odstotkov zaposlenih želi, da bi imelo možnost dela na daljavo, ravno tako pa si 65 odstotkov zaposlenih želi več sodelovanja z ekipami na delovnem mestu. Medtem 66 odstotkov nosilcev poslovnih odločitev razmišlja o preoblikovanju delovnih prostorov, da bi se lahko bolje prilagodili hibridnemu delu. Jasno je torej; prilagodljivost delovnega časa, lokacije dela in načina dela bo v fokusu tudi po koncu pandemije.4

Velika stopnja produktivnosti, ki je zamaskirala izčrpanost zaposlenih
V raziskavi, ki jo je opravil Microsoft, je produktivnost pri večini zaposlenih (82 odstotkov) v zadnjem letu ostala enaka ali višja, vendar ne brez posledic, ki se kažejo pri zaposlenih. Eden od petih sodelujočih v globalni raziskavi pravi, da njihov delodajalec ne skrbi za uravnoteženost med poklicnim in zasebnim življenjem. 54 % zaposlenih se počuti preobremenjenih, 39 % se počuti izčrpanih. Digitalna intenzivnost delovnih dni se je močno povečala, povprečno število sestankov in klepetov pa se je leta 2021 v primerjavi z 2020 povečala za 2,5 krat.4

Zabrisana meja med delom in prostim časom
Na eni strani delovnik, ki ni več omejen na delo od 8.00 do 16.00 prinaša fleksibilnost, na drugi pa briše mejo med delom in prostim časom. Naše digitalne naprave imajo velik nabor aplikacij in že davno so minili dnevi, ko smo dosegljivi preko njih samo za klic. Praksa, da so zaposleni na voljo od jutra do večera, včasih končajo z delom na delovnem mestu ob 16.00 in potem dokončajo svoje delo zvečer, doma, je postala nova normalnost. Pojavila se je še nova ekstremna praksa zabrisane meje med delom in prostim časom, ki jo najdemo pri zaposlenih, ki delajo za delodajalca v drugem časovnem pasu.

Zakaj uvesti 4-dnevni delovnik?

Henry Ford, legendarni proizvajalec avtomobilov, je uvedel petdnevni delovnik v obsegu 40 ur in naredil soboto in nedeljo prosto za vse zaposlene leta 1926. Po skoraj 100 letih se pojavlja vse več iniciativ za uvedbo krajših delovnikov. Kar je imelo smisel v preteklosti, ni nujno namreč, da ga ima še danes. Študija o spletnih navadah in produktivnosti zaposlenih Voucher Cloud je v raziskavo zajela 1989 zaposlenih v pisarni v Združenem kraljestvu, ki so starejši od 18 let in so delali polni delovni čas. V povprečju sodelujoči v raziskavi ocenjujejo, da so na delovnem mestu produktivni 2 uri in 53 minut. Ugotovimo lahko, da število ur na delovnem mestu ne pomeni nujno več opravljenega dela.5

Štiri-dnevni delovnik predstavlja noviteto na trgu dela in način, ki bi lahko neposredno odgovarjal na potrebe zaposlenih in trende v poslovnem svetu, medtem ko ima lahko nov način dela tudi širšo družbeno in ekološko dimenzijo. Ideja za 32-urnim delovnim tednom je doseči enako ali celo višjo produktivnost v manj delovnih urah, kar pomeni, da imajo zaposleni več časa, da ga preživijo s svojimi bližnjimi in za osebne prioritete.

Kateri so torej ključne razlogi, zaradi katerih se podjetja odločajo za prehod na štiridnevni delovnik? Podjetja navajajo naslednje:6,7

Kot pri vsaki kompleksni organizacijski in operativni spremembi, obstajajo tudi razlogi proti:6

Rezultati raziskave »Delo in psihološko blagostanje«

Cilj raziskave »Delo in psihološko blagostanje« skupine ManpowerGroup JV Evropa (Slovenia, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Bolgarija) je bil izmeriti vpliv na psihološko blagostanje zaposlenih, zmožnost obvladovanja delovnih nalog, splošno počutje zaposlenih in dejavnike, ki nakazujejo lojalnost zaposlenih ter ravnovesje med delom in družino pri zaposlenih, po uvedbi štiridnevnega delovnika, so rezultati pokazali naslednje:

Ravnovesje med delom in prostim časom. 89 % zaposlenih poroča, da je zanje ravnovesje med delom in družino zdaj boljše, kot je bilo pred uvedbo štiridnevnega delovnika. 31,7 % je z njim zelo zadovoljnih, 45,7 % je zadovoljnih, manjšina, 16,9 % je nevtralnih, 5 % pa je tistih, ki so zelo nezadovoljni.

Psihološko blagostanje. Zaposleni poročajo o dobrem celostnem počutju (4,92 od 6) na lestvici »Delo in psihološko blagostanje«, ki meri tri pomembne vidike, ki so povezani s psihološkim blagostanjem in zavzetostjo zaposlenih: predanost, vpetost in delovno vnemo, ki jo imajo zaposleni. To je močan in pomemben rezultat, ki je še toliko bolj pomemben v letošnjem letu, ko številne raziskave kažejo na povečano izgorelost in slabo počutje delovne sile po vsem svetu. Najboljši rezultati so se kazali pri vidiku predanosti (5,2), ki ga predstavljajo izjave, kot so: »Ponosen sem na delo, ki ga opravljam.«, »Moja služba me navdihuje.«, »Navdušen sem nad svojim delom.«

Zmožnost obvladovanja delovnih obremenitev. Del ankete, ki se nanaša na zmožnost obvladovanja delovne obremenitve, kaže na relativno visoko prepričanje zaposlenih (povprečna ocena 4,19 od 5), da se lahko uspešno spopadejo z delovnimi obremenitvami. Vendar pa veliko zaposlenih še vedno poroča, da morajo delati nadure, da bi svoje naloge končali pravočasno.

Faktorji lojalnosti. Rezultati kažejo, da se zaposleni strinjajo ali zelo strinjajo, da so ponosni, da so del podjetja in bi predlagali podjetje kot dobrega delodajalca prijateljem in družini. Zanimivo je, da so v preteklosti že razmišljali o tem, da bi zapustili podjetje (41 % se jih strinja), zdaj pa se jih 91 % strinja, da se vidijo tu tudi v prihodnosti (91 % se strinja ali zelo strinja) in poročajo, da so bolj zadovoljni, kot so bili pred enim letom (75 % se strinja s trditvijo).

4 dnevni delovnik
Slika 1: Rezultati raziskave »Delo in psihološko blagostanje«

Kako napisati predlog za uvedbo štiridnevnega delovnika, ki bo prepričal vaše vodje6

  1. Definirajte, katere poslovne potrebe imate in kaj želite doseči s štiridnevnim delovnikom. Dobro razmislite o razlogih, zakaj bi spremenili način dela. Poiščite, kaj v vašem podjetju ne deluje najbolj učinkovito in kako bo to rešil štiridnevni delovni teden. Podrobno opredelite del, ki se nanaša na pripravo urnikov in dežurstev, plač in koristi za zaposlene.
  2. Sodelujte z vodjami oddelkov in pridobite informacije o operativnem delovanju oddelkov. Ko pišete predlog uvedbe, je dobro, da pridobite informacije iz različnih oddelkov o njihovem operativnem delovanju. Pravni oddelek vam bo pomagal razjasniti, kakšen jezik uporabljati, medtem ko HR menedžerji definirajo vire, ki so potrebni za uvedbo in ohranitev štiridnevnega delovnika.
  3. Jasno definirajte, kaj se bo spremenilo in kaj bo ostalo enako. Tako velika sprememba mora biti jasna, tako poskrbite, da bo predlog uvedbe preprosto berljiv. Prostora za negotovosti ne bi smelo biti, zato je koristno, da greste čez vsak del s »top-down« pristopom, da zagotovite, da je predlog razumljiv vsem.
  4. Jasno definirajte koristi uvedbe. Najbolj pomemben del predloga uvedbe je, da poudarite koristi te velike spremembe. V kolikor jih ne boste napisali zelo jasno, po možnosti z uporabo predvidenih finančnih napovedi, vaš vodja teh ne bo niti prebral do konca. Vsaka korist naj ima tudi načrt, s katerim boste predvideli, kako se bo ta uresničil.
  5. Nagovorite največje strahove vaše vodje. Vsako vodjo in menedžerja skrbi, da bo imel tovrsten korak negativne posledice – nižjo produktivnost in slabšo kakovost storitev. Predstavite statistike, ki govorijo v korist štiridnevnemu delovniku in pokažite, da se lahko produktivnost celo izboljša. V načrt pa lahko kot varovalko dodate testno obdobje, z namenom, da se celotno podjetje prepriča o pozitivnih koristih uvedbe.

Ali je 4-dnevni delovnik primeren za vse vrste podjetij in panog?

4-dnevni delovni teden ni primeren za vse panoge. V nekaterih industrijah, kjer je prisotna neprekinjena proizvodnja ali storitve, ki zahtevajo stalno dosegljivost, morda ni izvedljiv.

Kako 4-dnevni delovnik vpliva na produktivnost zaposlenih?

Številne raziskave kažejo, da 4-dnevni delovni teden lahko pozitivno vpliva na produktivnost zaposlenih. Večja koncentracija, manj bolniških odsotnosti in večje zadovoljstvo lahko pripomorejo k višji učinkovitosti dela.

Kakšni so izzivi in ovire pri uvedbi 4-dnevnega delovnika v organizaciji?

Uvedba 4-dnevnega delovnega tedna lahko zahteva temeljito prestrukturiranje delovnih procesov, prilagoditve urnikov in spremembe v pravilnikih podjetja. Hkrati se lahko pojavijo tudi pravni in organizacijski izzivi.