Dejstvo je, da dobri in učinkoviti odnosi med osebami brez uspešne komunikacije niso mogoči. Dobri partnerski in družinski odnosi temeljijo na medsebojnih pogovorih in usklajevanju zahtev, kar lahko prenesemo tudi v poslovno okolje. Na kadrovskem področju in drugih področjih podjetja je dobra komunikacija vedno bila prioritetni cilj uspešnih podjetij. Brez uspešne interne komunikacije med zaposlenimi in eksterne komunikacije s poslovnim okoljem obstoj podjetja ni mogoč.

dobra komunikacija

Tako kot je gorivo za avto osnova, da se lahko z njim peljemo, tako je tudi komunikacija v podjetju osnova za uspešnost. Če je komunikacija že na ravni vodij dosledna, jasna in naravnana k ciljem, so tudi odnosi med zaposlenimi in njihovo skupinsko delo, odraz odnosa nadrejenih.

V vsakem podjetju najdemo različne karakterje, osebnostne lastnosti, navade, vrednote in norme, in prav tu se skriva izziv za podjetja - kako najti pravo strategijo, ki bo povezala vse različne parametre v celoto in bo uspešna tudi na trgu? Uspešen vodja bo vedno upošteval različnost in drugačnost med zaposlenimi ter našel skupno pot, ki bo omogočala medsebojno sodelovanje in posledično konkurenčnost na trgu.

dobra komunikacija

Ker smo vedno bolj obremenjeni z delom, težje najdemo čas za neposredne pogovore z ljudmi. Posredni komunikacijski načini so nam postali preprostejši in lažje dostopni. Komunikacija po elektronskih, mobilnih in kratkih sporočilih je postala najbolj razširjena oblika komunikacije, tako znotraj podjetja kot tudi zunanjega dogovarjanja s strankami. Ta način komunikacije nam omogoča, da lahko odgovorimo kasneje, če smo v tistem trenutku zasedeni ali preobremenjeni. Omogoča nam, da o odgovoru premislimo, si beležimo zgodovino pogovorov, prilagodimo slog komunikacije … Največjo prednost posredne komunikacije je njena raznolikost. V podjetjih je danes veliko različnih generacij. Od starejših, ki niso imeli dostopa do tehničnih naprav v preteklosti, do tistih, ki so se »rodili« v dobo telefonov, računalnikov, tablic ipd.

Medgeneracijske razlike podjetjem predstavljajo izziv. Delovna doba je vedno daljša in tako na delovnih mestih ostajajo ljudje, ki so bili rojeni v času ekonomske stabilnosti. Delo jim je prinašalo zadovoljstvo, homogenost, timsko delo in medsebojna pomoč je le nekaj značilnosti 'baby-boom' generacije. Kasneje se je zaposlovala generacija X, ki so že rastli skladno z rastjo informacijske tehnologije in je še danes delovno aktivna. Razvoj spleta in dostop do informacij so tej generaciji omogočili, da so bolj prilagodljivi od starejših, so bolj ustvarjalni in imajo radi fleksibilnost. Zadnja generacija je bila že rojena v »osebni profil« na socialnih omrežjih (generacija Y in Milenijci). Ti zaposleni so zasuti z ogromnimi količinami informacij, dnevno uporabljajo tehnologijo in si že najmanjših opravil ne predstavljajo brez uporabe računalnika ali pametnega telefona.

Tu se pojavi vprašanje o komunikacijski klimi podjetja. Kako zagotoviti dobro in uspešno komunikacijo med vsemi generacijami? Nove norme, vrednote, cilji in sam način življenja je izziv, kako omogočiti uspešno komunikacijo in posledično učinkovitost tudi v samih podjetjih.

Kako vzpostaviti in izboljšati komunikacijo v podjetju?

Ključni dejavnik je v vodenju podjetja, usklajevanju novih idej in ciljev z že obstoječimi starejšimi načini poslovanja. Komunikacija ne more biti uspešna in dobra, če takšna ne izhaja že iz samega vrha. Tako kot bodo direktorji, menedžerji in vodje komunicirali z zaposlenimi, takšen bo tudi nasprotni učinek ter odnos zaposlenih do vodstva.