7 priporočil za ohranjanje duševnega zdravja pri delu na daljavo
Čas branja 2 minDelo na daljavo lahko privede tudi do povečanih delovnih obremenitev, občutka izolacije in težav pri ločevanju dela od zasebnega življenja. Zato je ključnega pomena, da delodajalci razvijejo strategije za ohranjanje in spodbujanje duševnega zdravja svojih zaposlenih, ki delajo na daljavo.
Virtualno sodelovanje je preusmerilo delo in komunikacijo v dom, prostor, ki je bil namerno odmaknjen od vsakdanjega delovnega življenja. Da bi virtualno sodelovanje postalo trajnostno, mora ukvarjanje s čustvi in osebnimi odnosi postati del razumevanja vodstva, v članku Socialni in čustveni izzivi virtualnega vodenja opozarjata doc. dr. Marko Divjak in doc. dr. Živa Veingerl Čič.1
Čustva so ključnega pomena
Avtorja poudarjata, da mora biti v virtualnem vodenju in sodelovanju prostor za čustva in odnos namerno oblikovan. Vodenja in sodelovanja tako ne smemo doživljati kot neosebno prepletanje profilov kompetenc, ampak kot zavestno razmerje ter sodelovanje med ljudmi. Človekova sposobnost ustvarjanja odnosov z drugimi je osnova dobrega sodelovanja. Pri tem pa so čustva ključnega pomena.
Delo na daljavo namreč lahko prinaša zaposlenim povečane delovne obremenitve, dolge delavnike, osamljenost in občutek izločenosti iz delovnega procesa, slabše razmejevanje dela in zasebnega življenja in povečano tveganje za nadlegovanje, npr. spletno nadlegovanje, opozarjajo tudi v organizacijah NIJZ in MIRA - Nacionalni program duševnega zdravja.2
Po drugi strani pa lahko ta oblika dela krepi duševno zdravje zaposlenih zaradi možnosti bolj fleksibilnega razporejanja dela, manjše izgube časa s prihodom na delo ter priložnosti za boljše usklajevanje dela z ostalimi odgovornostmi in interesi delavca.
Napotki za krepitev duševnega zdravja zaposlenih
Za spodbujanje duševnega zdravja zaposlenih je potrebno nameniti posebno skrb obvladovanju psihosocialnih tveganj, povezanih z delom na domu, in aktivnostim za krepitev duševnega zdravja zaposlenih.
NIJZ in MIRA sta pripravila naslednja priporočila za delodajalce:
- Jasno določanje pričakovanj in dosegljivosti: Zagotovite jasne informacije o pričakovanjih glede dosegljivosti zaposlenih. To vključuje dogovor o delovnih urah in odgovorih na komunikacijo izven delovnega časa.
- Zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev: Poskrbite za varno in zdravo delovno okolje, ki vključuje ustrezno ergonomsko in tehnično opremo, ter zagotovite varovanje občutljivih podatkov.
- Komunikacija in odgovornosti: Redna in jasna komunikacija o delovnih nalogah, odgovornostih in pričakovanih rezultatih je ključna. Prav tako je pomembno, da se delovne naloge ustrezno prilagajajo in prerazporejajo v primeru preobremenjenosti zaposlenega.
- Spodbujanje uravnoteženega delovnika: Zaposlene spodbujajte k upoštevanju delovnega časa in ustvarjanju rutin, da se prepreči prekomerno delo in izgorelost.
- Pravica do odklopa: Pomembno je spoštovati pravico zaposlenih do odklopa od dela, izogibati se komuniciranju izven delovnega časa in spodbujati to prakso med vsemi v podjetju.
- Spodbujanje socialne povezanosti: Redna virtualna srečanja in neformalni klepeti so bistveni za vzdrževanje socialnih stikov med zaposlenimi, kar pomaga zmanjševati občutek osamljenosti in izključenosti.
- Podpora in izobraževanje: Izobrazite svoje zaposlene o psihosocialnih tveganjih dela na daljavo, znakih slabega duševnega počutja in možnostih za pomoč. Prav tako je pomembno usposobiti vodstvene kadre za prepoznavanje in obvladovanje teh tveganj.
Literatura in viri
- doc. dr. Divjak, M. doc. dr. Veingerl Čič Ž. Socialni in čustveni izzivi virtualnega vodenja. HR&M revija, 2022. Dostopno na https://www.hrm-revija.si/socialni-in-custveni-izzivi-virtualnega-vodenja
- Priporočila delodajalcem za dobro duševno počutje pri delu na domu/na daljavo. MIRA. Dostopno na https://www.zadusevnozdravje.si/na-delovnem-mestu/psihosocialna-tveganja-na-delovnem-mestu/delo-na-domu-oz-na-daljavo-priporocila-delodajalcem-za-dobro-dusevno-pocutje-zaposlenih/
