AEIOU VODITELJSTVA

MAG. SONJA KLOPČIČ, razvijalka sodelovalnega voditeljstva v agilnih organizacijah

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

Agape, ekosistem, ikigai, oikos in ubuntu je izbranih pet globalnih pojmov, ki so povezani v celoto. Mogočna platforma za prehod iz učečih v misleča ter ozaveščena okolja.

DUMO kolo evolucije temelji na modelu evolucije poslovnih sistemov, ki ga je Violeta Bulc predstavila v knjigi Ritmi poslovne evolucije. Govori o sosledju posameznih faz razvoja organizacije, od delovne, učeče, misleče in ozaveščene ter o prevladujočih značilnostih posamezne faze. V delovnih okoljih je pomembna vrednota disciplina, vir kreiranja dodane vrednosti je delavnost, produktivnost pa je ključna razlikovalna prednost. V učečem okolju pa ključna vrednota postane znanje. Znanje je osnova za vodenje procesov in njihovo nenehno izboljševanje, kar je pogoj za doseganje kakovosti.

V mislečih okoljih kreiranje dodane vrednosti temelji na ustvarjalnosti zaposlenih, vzvod za oblikovanje zmagovalnih faktorjev na trgu pa je inovativnost. Za misleče okolje je ključno zagotavljanje prostega pretoka misli, idej, pobud in inovacij. Ustvarjalnost se v zaposlenih ne sprošča pod prisilo ali pa na ukaz, temveč je potrebno zgraditi okolje, ki bo podpiralo odprtost, povezovanje, svobodno eksperimentiranje, prostor, kjer bo več ljudi delovalo voditeljsko, skladno s svojimi vrednotami, osebnim poslanstvom in sodelovanjem z drugimi za uresničevanje skupne vizije.

Za prehod v misleča okolja potrebujemo vsaj trideset odstotkov ljudi, ki so aktivno vključeni v procese strateškega razmišljanja in so sposobni živeti in udejanjati nove vrednote, kot sta ustvarjalnost in inovativnost.

V ozaveščenem okolju so ključ kreiranja vrednosti priložnosti, ki se porajajo na trgu ali jih kreiramo sami. Ključna vrednota je soustvarjanje, kjer vsak ozaveščen posameznik prispeva svoje talente, svojo energijo in intuitivne uvide za soustvarjanje novih rešitev. Uspeh organizacije na trgu izvira iz življenjske energije posameznika, skupine, podjetja. Oblike sodelovanja se približujejo naravnim oblikam sobivanja in razvoja. Če smo v predhodnih fazah še govorili o različnih oblikah timov kot viru razvoja, postane v tej evolucijski fazi ključen holistični posameznik. Kot vrednote se vse bolj uveljavljajo pozitivni odnos do življenja, razumevanje lastnih prednosti in omejitev, odprtost, spoštovanje, zaupanje, različnost. Primaren izziv voditeljstva je omogočiti pogoje za razvoj holističnih posameznikov, saj je za delovanje ozaveščenega okolja potrebno, da vsaj sedemdeset odstotkov organizacije zavestno sodeluje v strateških procesih razmišljanja. Zato voditeljstvo v ozaveščenih okoljih ni obremenjeno ne s ciljem niti s potjo. Ves čas je v gibanju. Intuitivno se prilagaja neprestanim spremembam tako v vsebini kot načinu vodenja ter tako sledi viziji in poslanstvu.1

 

DUMO kolo

Novembra 2017 smo med slovenskimi podjetji izvedli kratko anketo, da bi identificirali, v kateri fazi DUMO kolesa evolucije je trenutno slovensko gospodarstvo. V poprečju so vsa podjetja ravno na sredini učeče stopnje. Najbolj napredna so podjetja z do 50 zaposlenih, ki so za četrtino faze pred vsemi, za poprečjem pa najbolj zaostajajo podjetja z 250 do 1.000 zaposlenih. Podrobnejša analiza rezultatov ankete je pokazala, da se slovenska podjetja po strateškem razmišljanju umeščajo v fazo delovnega okolja, saj je strategija še vedno domena peščice ljudi na najvišjem vrhu organizacije. S štirimi elementi smo usidrani v učeče se okolje: (1) procesi so temelj naše organizacije, (2) odločanje poteka v sploščeni hierarhiji, (3) poudarek razvoja so uporabniki naših izdelkov ali storitev in (4) ključni vir razvoja predstavljajo timi.7

Rezultati kažejo, da je pred slovenskimi podjetji zahteven izziv prehoda v misleče okolje, ki je temelj za agilno organizacijo. Prvi pogoj za ta prehod pa je sprememba vodenja, ki je pravzaprav preobrazba vodenja v voditeljstvo.

Za razvoj inovativne organizacije je potrebna več kot le abeceda vodenja
Osnovne naloge vodje so planiranje, organiziranje, motiviranje, nadzor in ukrepanje ob odstopanjih od načrtov. Zato vodja določa cilje, dolžnosti in odgovornosti zaposlenih, organizira vire za doseganje rezultatov, koordinira delo, nadzira dosežene rezultate in sprejema ustrezne ukrepe ob odstopanjih. Pooblastila in formalno moč za to mu daje vloga v organizaciji, ki jo je skupaj z nazivom dobil od organov, ki predstavljajo organizacijo. Vse to predstavlja temelje oziroma abecedo vodenja.

Voditelj pa si svojo vlogo kreira sam, s svojim pogledom na svet, svojim načinom razmišljanja, sledenjem svojim vrednotam in osebnemu poslanstvu ter z odnosi, ki jih gradi z drugimi. Svoje sposobnosti, talente, energijo in srčnost usmerja v skupnost, v povezovanje in sodelovanje za uresničevanje skupne vizije. Voditelj deluje z notranjim žarom, pri svojem delu zavestno uporablja svoje kompetence in celovit preplet razumske, čustvene in duhovne inteligence. Vodja ima zunanjo moč, ki mu jo podeli organizacija. Voditelj ima notranjo moč, ki jo razvija sam.

V prvih dveh fazah DUMO kolesa evolucije, učeči in delovni, je za uspešnost organizacije dovolj, da vodja opravlja svoje delo na osnovi zunanje moči, ki mu jo daje položaj v organizaciji. Osredotočenost pri načrtovanju, usmerjenost v akcijo za izvedbo načrtov in vztrajnost ter disciplina pri preverjanju izvedenega ter nenehno uvajanje izboljšav, so glavne lastnosti vodenja v teh dveh fazah. Za prehod iz učečega okolja v misleče pa je potrebno vodenje zelo spremeniti, saj postane poslanstvo vodje predvsem to, da odpira prostor za razvoj talentov, za razcvet potencialov sodelavcev, da spodbuja in navdihuje. Potrebna je preobrazba v voditeljstvo. Prej naštete kakovosti vodenja je treba dopolniti še z vključevanjem vseh sodelavcev, povezovanjem, sodelovanjem in tudi uporabo intuicije pri odločanju. Vodja, ki ima še vedno formalno moč za uvajanje sprememb in seveda tudi odgovornost za doseganje rezultatov, mora začeti delovati voditeljsko: celostno in srčno. Le tako lahko navdihuje in pritegne sodelavce, da skupaj dajejo svojemu delu smisel in so pripravljeni zavzeto soustvarjati inovativne rešitve.

Odgovornost za blaginjo vseh
Beseda ekonomija ima korenine v grščini. Izhaja iz besed oiko (hiša) in nomo (zakoni, pravila). Izvorni pomen besede ekonomija je odkrivanje in ohranjanje pravil sožitja, ki vsem na tem svetu, ki nam je skupni dom, omogočajo ugodno (so)bivanje.

Aristotel v svojem delu Politika predstavlja dve vrsti ekonomije. Prva, dejanska, temelji na oikosu. To je ekonomija glede na človekove potrebe, ekonomija, v kateri ljudje proizvajajo, ker nekaj potrebujejo za preživetje. To je naravna ekonomija, v kateri se proizvod pretvori v denar, da bi z njim človek zadovoljil bivanjske potrebe. Druga ekonomija je hrematistika – bogatenje, ki je namenjeno samemu sebi. Pri tem pa denar investiramo v blago, samo da bi iz njega pridobili še več denarja – da bi se denar kopičil zaradi kopičenja. Aristotel je opozarjal, da je pridobivanje denarja, ki ima cilj samo v sebi, nenaravno dejanje in razčloveči tistega, ki ga izvaja. Prepogosto je pojem ekonomija zlorabljen za to, da to opravičuje hrematizem. Duh oikosa pa vnaša v delovanje pravila medsebojne spoštljivosti, pravičnosti, odgovornosti ter skrbi za vsakogar.4

V AEIOU voditeljstva, kot sinonim za skrbno gospodarjenje vključujem oikos, ki izvirno označuje družino, družinsko imetje in gospodinjstvo. Odgovornost za imetje oziroma še bolje skrb za blaginjo vseh je pomembna dimenzija vodenja, zato mora vodja razumeti, kateri ključni elementi ustvarjajo blaginjo in kako se z razvojem zavesti spreminjajo. Tu je pomembno razumevanje evolucije poslovnih sistemov, globoko poznavanje DUMO kolesa evolucije in vzvodov, ki ustvarjajo vrednost.

 

Smisel in poslanstvo
Pretežni del slovenskih zaposlenih (62 odstotkov) meni, da delo negativno vpliva na njihovo zdravje. Pri delu jih 38 odstotkov doživlja visoko stopnjo stresa, kar je precej več od povprečja v EU27 (22 odstotkov). Skoraj 2,5-krat večji delež slovenskih zaposlenih (24 odstotkov) pri delu zaznava visoko stopnjo razdraženosti glede na povprečje EU27 (10 odstotkov). Višje so tudi stopnje anksioznosti. Povprečno število odsotnosti z dela zaradi zdravstvenih razlogov je z 8,7 dneva skoraj dvakrat višje od povprečja EU27 (4,6 dneva).9

Menim, da so ti podatki močno povezani s tem, da ljudje pri svojem delu ne vidijo smisla, ne poznajo svojega osebnega poslanstva ali pa ga ne živijo. Ne vedo ali pa so pozabili, da je njihova osebna odgovornost, da nenehno iščejo in razvijajo to, v čem so dobri, kar imajo radi, kaj svet potrebuje in za kaj so lahko plačani. Presečišče vsega je ikigai in je sinonim za nenehno iskanje poti, kako v  polnosti živimo svoje poslanstvo, tako osebno kot poslanstvo organizacije.

Ikigai je skovanka dveh japonskih pismenk: iki  (življenje) in gai (vrednost). Težko je najti dobesedni prevod, a v grobem pomeni nekakšen »smisel življenja«. Izhaja iz razumevanja, da je polnejše in osmišljeno življenje posledica številnih majhnih srečnih trenutkov vsak dan.

Koncept se je menda prvič pojavil že v 8. stoletju, a je kot orodje za vodenje ljudi in osmišljanje njihovega življenja zaživel po drugi svetovni vojni. Takrat je japonska oblast iskala način za mobilizacijo delovne sile v obnovo povojne družbe in pozitivnejšo naravnanost v prihodnost. V sodobni menedžerski teoriji se je na zahodu zasnova ikigaja prvič pojavil z vzponom japonskih multinacionalk v 80. letih preteklega stoletja, nekakšno renesanso pa je začel doživljati tudi v zadnjih nekaj letih, po svetovni gospodarski in finančni krizi.9

V sebi nosimo strast, edinstven dar, ki daje smisel našemu življenju in nas spodbuja, da dajemo najboljše od sebe. Če ga še nismo našli, je naša naslednja naloga, da ga najdemo. 3

Tudi Simon Sinek nas uči, naj začnemo z vprašanjem, Zakaj? Tako odkrijemo svoj smisel, in ko komuniciramo iz sebe, iz svojega bistva, lahko navdušujemo ljudi okoli sebe – sodelavce, poslovne partnerje, prijatelje. Če vodja razume svoj poklic kot poslanstvo, skozi katero lahko kot voditelj vpliva na razvoj ljudi, ki jih vodi in skozi organizacije na blaginjo skupnosti, je našel svoj ikigai.

Ikigai nas tudi na ravni organizacije usmerja v to, da delamo tisto, kar je skladno z našimi globokimi prepričanji in vrednotami, kar je koristno za skupnost, denimo da proizvajamo izdelke, ki jih ljudje resnično potrebujejo, ne pa, da zadovoljujejo puhle potrošniške želje in prinašajo »lažne« koristi.

Na zaupanju temelječi odnosi za soustvarjanje
Vodenje se lahko dogaja in razvija samo v odnosih med ljudmi. V medsebojnih odnosih se tudi učimo drug od drugega, razvijamo, spreminjamo, treniramo in utrjujemo.

Pomembno je, da se zavedamo, da s svojimi mislimi in vedenjem vplivamo na sebe in ljudi okrog sebe. Da lahko z namenom polepšamo ali zagrenimo trenutek, odpremo ali zapremo možnost, ustvarimo priložnost ali postavimo oviro, poglobimo odnos ali pa ostanemo na površini. S svojo pozornostjo, ki jo namenjamo odnosu, nanj tudi vplivamo, četudi smo na videz samo pasivni opazovalec.

Odnosi z drugimi ljudmi nam odpirajo še eno dodatno dimenzijo, skupinsko ustvarjanje. Najbrž ima že vsak izkušnjo, kako lahko delovna skupina z metodo viharjenja možganov ustvarja nove ideje, saj se nam zaradi raznolikih pogledov članov delovne skupine porajajo asociacije, prebliski in nove kombinacije. Ideja enega sproži iskro v drugem, tretjega prešine kombinacija, četrti stopi iz dotedanjih okvirov in predlaga nekaj popolnoma novega in tako se vsi nadgrajujejo. Prav tako ima najbrž vsak samostojno izkušnjo, ko se poglobi v neko delo in se mu prej nepovezani koščki začnejo sami postavljati v celoto. Pri tem je tako osredotočen na svoje početje, da pozabi na okolico in na čas, polno uživa v ustvarjanju in pravimo, da je v toku. Sodelovanje dobro povezanih ljudi lahko združi obe izkušnji in tudi delovna skupina soustvarja v toku, v pravem skupinskem zanosu.6

Kot sinonim za gradnjo odnosov sem izbrala besedo »ubuntu«, ki prihaja iz južne Afrike. Pravi, da sem jaz to kar sem, zato ker si ti to, kar si. Osebnosti postanemo zaradi odnosov z drugimi ljudmi. Njeno moč sta v svet ponesla Nelson Mandela in Desmond Tutu, ki sta skozi »ubuntu« spodbujala tudi odpuščanje in s tem postavljala temelje za povezovanje črnih in belih prebivalcev Južnoafriške republike.

Vsepovezanost, vzajemnost in soodvisnost: okolje za sintropijo
Znanstvenica Danah Zohar, utemeljiteljica kvantnega voditeljstva, pravi, da je organizacija zavestni živ organizem s sposobnostjo samoorganizacije. Gre za ljudi in ne mehanske sestavne dele, ljudi s čustvi, prepričanji, predsodki, ideologijo in vse to vpliva na delovanje organizacije. Organizacija je holistična in ima sposobnost samoorganiziranja, to je energijski sistem, kjer je vse povezano. Kvantna organizacija ima veliko centrov moči. Zaposleni je soustvarjalec sistema, dela v vključujočem univerzumu. Opogumljen je, da postavlja vprašanja in daje pobude. Je del samoorganiziranega tima. Kvantna organizacija je v nenehnem dialogu z okoljem in je adaptivna.

Vzporednica z naravnimi ekosistemi pokaže, da so tudi v naravi spremembe in motnje naraven pojav. Na vsak tak pojav se sistem vselej odziva tako, da skuša vzpostaviti biološko ravnovesje. Ta proces se v naravi nadaljuje, vse dokler se ne vzpostavi idealno stanje, kot ga na določenem področju omogočajo klimatske razmere.

V naravi deluje tudi sintropija, samoorganizacijska sposobnost narave, ki presega omejitve entropijskega zakona.2

Besedo ekosistem je prvič uporabil britanski biolog Arhur Tanley, leta 1935 za opisovanje povezav med živimi organizmi in okoljem, danes pa se uporablja za označevanje poslovnih skupnosti. Poslovni ekosistem podjetja razume deležnike bistveno širše kot jih razumemo običajno.

Poslovni ekosistem pomeni skupen gospodarski razvoj, kjer je inovacija središčna točka vizije. To je vzajemna skupnost, ki proizvaja izdelke in storitve, ki ustvarjajo vrednost za kupce. Kupci so ravno tako del ekosistema, enako kot dobavitelji, proizvajalci in drugi deležniki. Člani ekosistema so-razvijajo svoje sposobnosti in vloge ter se usklajujejo z usmeritvami, ki jih postavljajo središčna podjetja. Napredujejo v smeri skupne vizije, usklajujejo svoja vlaganja in najdejo vloge, ki se medsebojno podpirajo. Poudarek je na sposobnosti sodelovanja in vključujočih modelih. Tekmovanje med deležniki se preobraža v sodelovanje. »Igrišča, ne bojišča, so poligoni ustvarjalnosti in vključenosti,« ponazori razliko v načinu dojemanja mag. Ladeja Godina Košir, pobudnica in voditeljica platforme Circular Change.8 Prepričana sem, da poslovni ekosistemi z dobrim sodelovanjem lahko izkazujejo sintropijo, zato sem ekosistem uvrstila med pet ključnih konceptov sodobnega voditeljstva.

Najbolj zrelo izkušnjo z oblikovanjem ekosistemov v Sloveniji ima večje nakupovalno podjetje, ki zdaj zajema že več kot 4.000 kupcev in dobaviteljev. Predsednik uprave med ključne dejavnike uspeha prišteva prav nenehen razvoj in odnose. Osrednji pomen pri razvoju pa daje razumevanju družbenih dogajanj, zato stavijo na mlade in trajnostni razvoj, ki ga bodo poganjale nove ideje.8

Vodenje z ljubeznijo
Vodenje, ki ga poganja energija ljubezni, je usmerjeno v blaginjo vseh. Preskok od razumskega delovanja do tega, da začneš gledati s srcem, kot pravi Mali princ, pa je zelo zahteven in ga zmore le malo voditeljev. Vendar pa je prav premik od intelektualnega razumevanja konceptov in iskanja vzročnosti do sprejemanja celote, vsega, kar je, z globoko spoštljivostjo in z ljubečim objemom, ključen za delovanje z energijo ljubezni. Ko delujemo iz energije ljubezni, sprejemamo vse stvari takšne, kot so in jih iz tega stanja podpiramo ter usmerjamo k izboljšanju. Delovanje je podobno zreli ljubezni staršev do otrok. Taka ljubezen ustvarja pogoje, da se otroci razvijajo, a tudi postavlja meje in zahteve, ki otrokom včasih niso po volji, a so dobre za njihovo napredovanje. Odnosa starš-otrok seveda ne mislim preslikati v vodenje, s to prispodobo hočem ponazoriti le, da ima človek, ki si prizadeva za svoj razvoj in se približuje stopnji, ko deluje iz ljubezni do vseh, bolj celovit pogled na svet in vidi bistveno večjo sliko.

Ljubezen ni intelektualna in ne izhaja iz uma. Ljubezen izvira iz srca. Ima sposobnost, da zaradi čiste motivacije dvigne druge in doseže veliko. Ljubezen se ukvarja s celoto. Ima sposobnost, pogosto pripisano intuiciji, takojšnjega razumevanja brez uporabe sekvenčne obdelave simbolov. Ta pojav je v resnici precej konkreten; spremlja ga izmerljivo sproščanje endorfinov v možganih. Ljubezen je sposobnost odkrivanja bistva. Osredotoča se na dobroto življenja v vseh njegovih izrazih in povečuje pozitivno. Negativnosti raztopi s preokvirjanjem, predstavitvijo drugačnega zornega kota, ne pa z napadom. Štirje odstotki svetovnega prebivalstva dosežejo to raven evolucije zavesti, samo 0,4 odstotka pa doseže še višjo raven brezpogojne ljubezni.5

Konec januarja 2018 je bilo v Sloveniji 854.400 delovno aktivnih ljudi. 10 Štirje odstotki delovnega prebivalstva, ki lahko dosežejo raven ljubezni, predstavljajo torej več kot 34.000 ljudi. To je lepo število visoko zavestnih ljudi, veliko vzornikov lahko najdemo med njimi. Če se povežejo med seboj, bo to močna skupnost voditeljev, ki lahko začnejo spreminjati organizacije,v katerih delajo. Pogoj za to pa je, da so nekateri med njimi tudi na vrhu organizacij, na mestih, kjer je koncentrirana formalna moč odločanja in uvajanja sprememb. Če za primerjavo vzamemo, da je članov Združenja Manager okrog 1.100, je to zelo izvedljiv cilj.

Stari Grki so poznali več besed za ljubezen (eros, agape, philia in storge), saj so znali razlikovati med različnimi vrstami ljubezni. 11 Za prispodobo voditeljstva sem izbrala agape. To je ljubezen, ki je  nepremagljiva in vedno daje kljub nejasnosti ter tako ustvarja vrednost.

Agape – ljubezen, ekosistem – vzajemnost, ikigai – poslanstvo, oikos – odgovornost, ubuntu – odnosi, skupaj AEIOU voditeljstva. Tako kot so zvočni samoglasniki in imajo močno vibracijo, tudi voditelji s svojo energijo in vibracijo vplivajo na ljudi okoli sebe. Samoglasniki so nosilci zlogov in s tem besed. Skupaj s soglasniki tvorijo besede in stavke, ki imajo pomen, smisel in nosijo sporočilo. Tako delujejo sodobni voditelji: povezujejo se med sabo in s sodelavci, tako da imam vsak pomembno vlogo, najde svoj smisel in skupaj inovirajo izdelke, storitve ter rešitve za blaginjo vseh.