Aeiou voditeljstva
Čas branja 15 minAgape, ekosistem, ikigai, oikos in ubuntu je izbranih pet globalnih pojmov, ki so povezani v celoto. Mogočna platforma za prehod iz učečih v misleča ter ozaveščena okolja.
UMO kolo evolucije temelji na modelu evolucije poslovnih sistemov, ki ga je Violeta Bulc predstavila v knjigi Ritmi poslovne evolucije. Govori o sosledju posameznih faz razvoja organizacije, od delovne, učeče, misleče in ozaveščene ter o prevladujočih značilnostih posamezne faze. V delovnih okoljih je pomembna vrednota disciplina, vir kreiranja dodane vrednosti je delavnost, produktivnost pa je ključna razlikovalna prednost. V učečem okolju pa ključna vrednota postane znanje. Znanje je osnova za vodenje procesov in njihovo nenehno izboljševanje, kar je pogoj za doseganje kakovosti.
V mislečih okoljih kreiranje dodane vrednosti temelji na ustvarjalnosti zaposlenih, vzvod za oblikovanje zmagovalnih faktorjev na trgu pa je inovativnost. Za misleče okolje je ključno zagotavljanje prostega pretoka misli, idej, pobud in inovacij. Ustvarjalnost se v zaposlenih ne sprošča pod prisilo ali pa na ukaz, temveč je potrebno zgraditi okolje, ki bo podpiralo odprtost, povezovanje, svobodno eksperimentiranje, prostor, kjer bo več ljudi delovalo voditeljsko, skladno s svojimi vrednotami, osebnim poslanstvom in sodelovanjem z drugimi za uresničevanje skupne vizije.
Za prehod v misleča okolja potrebujemo vsaj trideset odstotkov ljudi, ki so aktivno vključeni v procese strateškega razmišljanja in so sposobni živeti in udejanjati nove vrednote, kot sta ustvarjalnost in inovativnost.
V ozaveščenem okolju so ključ kreiranja vrednosti priložnosti, ki se porajajo na trgu ali jih kreiramo sami. Ključna vrednota je soustvarjanje, kjer vsak ozaveščen posameznik prispeva svoje talente, svojo energijo in intuitivne uvide za soustvarjanje novih rešitev. Uspeh organizacije na trgu izvira iz življenjske energije posameznika, skupine, podjetja. Oblike sodelovanja se približujejo naravnim oblikam sobivanja in razvoja. Če smo v predhodnih fazah še govorili o različnih oblikah timov kot viru razvoja, postane v tej evolucijski fazi ključen holistični posameznik. Kot vrednote se vse bolj uveljavljajo pozitivni odnos do življenja, razumevanje lastnih prednosti in omejitev, odprtost, spoštovanje, zaupanje, različnost. Primaren izziv voditeljstva je omogočiti pogoje za razvoj holističnih posameznikov, saj je za delovanje ozaveščenega okolja potrebno, da vsaj sedemdeset odstotkov organizacije zavestno sodeluje v strateških procesih razmišljanja. Zato voditeljstvo v ozaveščenih okoljih ni obremenjeno ne s ciljem niti s potjo. Ves čas je v gibanju. Intuitivno se prilagaja neprestanim spremembam tako v vsebini kot načinu vodenja ter tako sledi viziji in poslanstvu.1
Novembra 2017 smo med slovenskimi podjetji izvedli kratko anketo, da bi identificirali, v kateri fazi DUMO kolesa evolucije je trenutno slovensko gospodarstvo. V poprečju so vsa podjetja ravno na sredini učeče stopnje. Najbolj napredna so podjetja z do 50 zaposlenih, ki so za četrtino faze pred vsemi, za poprečjem pa najbolj zaostajajo podjetja z 250 do 1.000 zaposlenih. Podrobnejša analiza rezultatov ankete je pokazala, da se slovenska podjetja po strateškem razmišljanju umeščajo v fazo delovnega okolja, saj je strategija še vedno domena peščice ljudi na najvišjem vrhu organizacije. S štirimi elementi smo usidrani v učeče se okolje: (1) procesi so temelj naše organizacije, (2) odločanje poteka v sploščeni hierarhiji, (3) poudarek razvoja so uporabniki naših izdelkov ali storitev in (4) ključni vir razvoja predstavljajo timi.7
Rezultati kažejo, da je pred slovenskimi podjetji zahteven izziv prehoda v misleče okolje, ki je temelj za agilno organizacijo. Prvi pogoj za ta prehod pa je sprememba vodenja, ki je pravzaprav preobrazba vodenja v voditeljstvo.
Za razvoj inovativne organizacije je potrebna več kot le abeceda vodenja
Osnovne naloge vodje so planiranje, organiziranje, motiviranje, nadzor in ukrepanje ob odstopanjih od načrtov. Zato vodja določa cilje, dolžnosti in odgovornosti zaposlenih, organizira vire za doseganje rezultatov, koordinira delo, nadzira dosežene rezultate in sprejema ustrezne ukrepe ob odstopanjih. Pooblastila in formalno moč za to mu daje vloga v organizaciji, ki jo je skupaj z nazivom dobil od organov, ki predstavljajo organizacijo. Vse to predstavlja temelje oziroma abecedo vodenja.
Voditelj pa si svojo vlogo kreira sam, s svojim pogledom na svet, svojim načinom razmišljanja, sledenjem svojim vrednotam in osebnemu poslanstvu ter z odnosi, ki jih gradi z drugimi. Svoje sposobnosti, talente, energijo in srčnost usmerja v skupnost, v povezovanje in sodelovanje za uresničevanje skupne vizije. Voditelj deluje z notranjim žarom, pri svojem delu zavestno uporablja svoje kompetence in celovit preplet razumske, čustvene in duhovne inteligence. Vodja ima zunanjo moč, ki mu jo podeli organizacija. Voditelj ima notranjo moč, ki jo razvija sam.
V prvih dveh fazah DUMO kolesa evolucije, učeči in delovni, je za uspešnost organizacije dovolj, da vodja opravlja svoje delo na osnovi zunanje moči, ki mu jo daje položaj v organizaciji. Osredotočenost pri načrtovanju, usmerjenost v akcijo za izvedbo načrtov in vztrajnost ter disciplina pri preverjanju izvedenega ter nenehno uvajanje izboljšav, so glavne lastnosti vodenja v teh dveh fazah. Za prehod iz učečega okolja v misleče pa je potrebno vodenje zelo spremeniti, saj postane poslanstvo vodje predvsem to, da odpira prostor za razvoj talentov, za razcvet potencialov sodelavcev, da spodbuja in navdihuje. Potrebna je preobrazba v voditeljstvo. Prej naštete kakovosti vodenja je treba dopolniti še z vključevanjem vseh sodelavcev, povezovanjem, sodelovanjem in tudi uporabo intuicije pri odločanju. Vodja, ki ima še vedno formalno moč za uvajanje sprememb in seveda tudi odgovornost za doseganje rezultatov, mora začeti delovati voditeljsko: celostno in srčno. Le tako lahko navdihuje in pritegne sodelavce, da skupaj dajejo svojemu delu smisel in so pripravljeni zavzeto soustvarjati inovativne rešitve.