Agilnost ni nekaj, kar bi bila le trenutni trend, pa čeprav ji dajejo tovrsten prizvok. Agilnost je namreč nekaj kar človeka žene k preživetju že od pradavnine. Če se naša vrsta ne bi tako učinkovito odzivala in prilagajala novim okoliščinam, nas danes ne bi bilo tukaj. Podobno je na vseh področjih v življenju in tudi v podjetjih.

Res pa je, da živimo v obdobju, ko se spremembe dogajajo hitreje. Industrija 4.0 je že tako hitrim spremembam dodala svojevrsten pospešek. Mnogi temu niso sposobni slediti. Naj si gre za drugačne poslovne kulture, generacije in navade.

Simbioza sobivanja internih timov in zunanjih ekspertov

Če se dotaknemo popolnoma aktualnih razmer na trgu. Sama opažam pri svojem delu, da tako manjša kot večja podjetja trenutno pestita dva poglavitna izziva: dobavne verige in kader. Če se zdaj dotaknemo kadra - kaj je tisto, kar opažam v timih? Še vedno premalo poguma in hitrih odzivov. Med tem, ko pri sodelovanju s tujimi podjetji poslušam direktorje, da je eden najpomembnejših dejavnikov uspešnosti njihove organizacije v naslednjih letih zagotovilo, da je njihova organizacija agilna (celo pred inovativnostjo), tega v Sloveniji še vedno ne zaznavam v tolikšni meri.

Živimo v obdobju, ko se spremembe dogajajo hitreje. Industrija 4.0 je že tako hitrim spremembam dodala svojevrsten pospešek.

Ko nisi dovolj okreten in spreten, moraš biti vsaj dovolj pameten, da poiščeš zunanjega eksperta, ki ti pomaga rešiti izziv ali naredi določen del namesto tebe. Tako pa se mnogi na vse načine oklepajo internih kadrov in izgubljajo prednost pred konkurenco. Spremembe se namreč ne zgodijo čez noč, in če ni premišljenih korakov že v času, ko gre podjetju dobro, potem to ni agilen pristop.