Vodenje je eden od najbolj izjemnih procesov, ki posegajo tako rekoč na vsa področja našega življenja, ne le delovnega. Zato je smiselno, da razumemo dinamiko, ki se odvija v procesu razvoja vodenja, saj obstaja preveč stereotipov in napačnih predpostavk oziroma obljub glede rezultatov programov vodenja.

Zavedati se moramo, da je vodenje sestavljeno iz treh elementov in hkrati za razvoj potrebujemo veliko časa za vadbo. Ključna pa je tudi naša potrpežljivost s samim seboj, saj v prvi vrsti najprej vodimo sami sebe, nato pa - če imamo ta privilegij - tudi druge, na katere vplivamo s svojim zgledom, besedo …

Kaj dober vodja počne?

Zanimivo spoznanje so ugotovili Schyns idr.12, in sicer, da pogosto trenerji vodenja delajo napako, da predpostavljajo, da vedo, kaj je treba razvijati pri udeležencih programa vodenja in si ne vzamejo na začetku časa za pogovor in spoznanje, koga dojema dotični vodja kot dobrega vodjo, tj. koga vi dojemate kot svojega idealnega šefa. Vsako leto, ko oblikujemo s podiplomskimi študenti implicitno teorijo vodenja, ki obstaja v naših glavah, o tem, kdo je dober vodja, ugotovimo, da ima vsak od nas unikatno predstavo, koga cenimo kot vodjo. Nekaterim ustreza, da jih vodja pusti pri miru, drugi potrebujejo redno povratno informacijo, pohvalo, medtem ko tretji potrebujejo za razvoj kritiko, ki bi nekoga četrtega čisto ohromila pri razvoju ipd. Iz tega spoznanja izhaja, da vedno, ko se lotite razvoja vodenja, ugotovite, kakšne vodje želite v svoji organizaciji razvijati, napredovati in hkrati preverite, ali imajo ljudje v vašem programu razvoja vodenja enake implicitne teorije vodenja, kot je organizacijska vizija vodenja. V nasprotnem primeru se bo lahko končalo tako, da se boste čudili, kako, da ste investirali toliko časa in denarja v razvoj nekoga, ki vidi končno točko razvoja čisto drugače kot vi, in torej program razvoja ne bo v obojestransko zadovoljstvo. Je pa res, da pogosto hitimo, ker smo akcijsko usmerjeni in si želimo čim prej videti rezultate, uporabiti različne tehnike, a te tehnike so uspešne le, če imajo jasno določen namen in cilje.

Ali se vodja rodi ali razvije?

Osnove vodenja se lahko poučujejo in nauči.1 Steve Stumpf2 pravi, da vsak nima potenciala za vodenje. Vodenja se sicer lahko naučimo, a za učinkovito vodenje je pomemben trud in trdo delo. Po pridobitvi osnov vodenja iz literature, diskusij, je treba vaditi s pridobivanjem povratne informacije o lastnem vodenju v organizacijskem okolju (izkušenjsko učenje, simulacije). Mike Useem2 je ugotovil, da imajo nekateri več predispozicij, a vsakdo lahko izboljša vodstvene sposobnosti. Je naučena sposobnost, ki je težko osvojljiva. Jay Conger2 je ugotovil, da ne postanejo vsi odlični vodje, a večina izboljša svoje veščine. Tukaj pa obstajajo razlike, kaj se lahko naučimo in česa ne, saj ima vodenje tri dimenzije: a) veščine, npr. nastopanje pred ljudmi – tega se lahko naučimo; b) perspektive, npr. strateško razmišljanje – tega se lahko delno naučimo; c) predispozicije, npr. geni, družina – tega pa se ne moremo naučiti.