Ko govorimo o dehidraciji, navadno pomislimo na vroče poletje, večje telesne obremenitve ali pa na posameznika, ki je posebej nagnjen k potenju. Pa je daleč od tega, da bi k dehidraciji bili nagnjeni samo tako. Tudi v ravno prav topli pisarni, ko sedite že tretjo uro za računalnikom in želite kočno urediti tabelo tako, da bo prikazala ustrezne podatke, ugotovite, da vaši možgani ne delujejo več najbolje.

Dehidracija se najprej in najpogosteje kaže v zmanjšanju naših mentalnih sposobnosti in počutju. Če je v naših kosteh le 22 % vode, v mišični celici 75 odstotkov, v maščobni celici pa le nekje med 5 in 20 odstotki jo je v naših možganih v idealnih pogojih 85 %. Možgani vodo potrebujejo za nevrotransmitorje, ki prenašajo signale po nevronih preko sinapse ter tako vzdržuje vašo koncentracijo in za gradnike hormonov, ki skrbijo za vaše (dobro) počutje.

Kako se dehidracija kaže?

Ko telo začuti pomanjkanje vode (dehidracijo) razvije varčevalne ukrepe, posledično se pri kratkoročni dehidraciji pojavljajo manjša sposobnost koncentracije, glavoboli, utrujenost, zaprtje in podobno, pri dolgoročni dehidraciji pa lahko tudi ledvični kamni ter zmanjšana imunska sposobnost organizma. Varčevalni ukrepi organizma pa seveda negativno vplivajo na sposobnost opravljanja najprej kognitivnih in kasneje tudi fizičnih delovnih nalog. Pokažejo se tudi nekateri indirektni vplivi, tako ima človek manj energije za vzdrževanje ustreznih socialnih odnosov znotraj kolektiva in pogosto je tudi njegovo razpoloženje zaradi tega slabše. Podobno je v svoji raziskavi ugotavljal tudi Gradjean,1 ki je raziskoval povezavo dehidracije z delovno učinkovitostjo. Ugotovil je, da 2-% izguba telesne teže na račun vode pomeni poslabšano vizualno zaznavanje, zmanjšanje psihomotoričnih sposobnosti in kognitivnih zmožnosti. Zaradi pomanjkanja 2–3 % telesne teže zaradi vode se delovanje možganov upočasnjuje, pri 8 % vpliva na začetek halucinacij, do 10 % manj vode vodi v komo, manj kot 12 % pa v smrt najbolj zdravega človeka. Količina vode v telesu je odvisna tudi od naših obremenitev in okolja v katerem smo. Če vode regulirano ne nadomeščamo zelo hitro (na primer v prostorih, kot je savna, že po nekaj minutah) lahko pride do dehidracije. Količina vode v telesu je odvisna torej tudi od naše telesne sestave (posebej je tudi pomemben delež maščobe), v povprečju pa predstavlja od 45 do 70 odstotkov naše telesne mase. Za vzdrževanje normalne sestave zunajcelične tekočine mora biti vzpostavljeno ravnotežje med prejemanjem in izločanjem vode ter elektroliti.2 Torej za hidracijo je pomembno, da je vnos vode enak izgubam vode. Telo samó (preko ledvic) vzdržuje ničelno bilanco, kar pomeni, da kolikor vode vnesemo v telo, toliko je tudi oddamo, zato je strah, da bi popili preveč vode odveč. Voda, ki jo vnesemo v telo, najprej vstopi v zunajcelično tekočino, nato pa se razporedi tudi v znotrajcelično tekočino, kjer doseže osmotsko ravnotežje.