Asertivnost ženskih vodij v visokotehnoloških podjetjih
Čas branja 14 minAsertivnost je v delovnih okoljih eden izmed ključnih vidikov komunikacije dobrega vodje, kot lastnost pa se pogosteje pripisuje moškim kot ženskam.
Ženske vodje visokotehnoloških podjetij v Sloveniji smo povabili k sodelovanju v naši raziskavi, kjer so nam zaupale svoje zaznave, izkušnje in dobre prakse povezane z asertivnostjo pri delu in vodenju.
Ženske na vodstvenih položajih in pomen asertivnosti
Na delovnih mestih v sektorjih znanosti, tehnologije in inženirstva se pojavlja nesorazmerje med številom zaposlenih moških in žensk. V naštetih panogah je zaposlenih več kot 80 % moških, kar se odraža tudi v spolni zasedenosti vodilnih položajev, saj med izvršnimi direktorji najdemo manj kot 10 % žensk, pri čemer te v povprečju zaslužijo 23 % manj na uro kot moški na enakem položaju.3 Asertivnost se vse večkrat omenja v kontekstu vodenja in razvoja vodij, saj so asertivne vodje zaznane kot bolj iskrene in se jim pripisuje višja integriteta.8 Asertivnost opisuje sposobnost odkritega izražanja lastnega mnenja, prepričanj, potreb in čustev, pri čemer se oba sogovornika spoštujeta in upoštevata. Asertivno komunikacijo torej prepoznamo po spoštovanju mnenj drugih, odločnim zastopanjem sebe in svojih interesov, postavljanjem meja, pozitivnem notranjem dialogu ter aktivnem poslušanju.
'Moška' in 'ženska' komunikacija in vodenje
Raziskave kažejo, da je med moškimi in ženskami veliko več podobnosti kot razlik, tako v kognitivnih funkcijah,10 kot v osebnostnih lastnostih.6 Prav tako ni ugotovljenih značilnih razlik v načinih vodenja.2 Razlike se pojavijo predvsem v stereotipih in zaznavanju vodenja, pri čemer so ženske zaznane kot manj ciljno in k nalogi orientirane ter na splošno z nižjimi »lastnostmi za vodenje.« Raziskava o stereotipno moških in ženskih vedenjih na vodilnih položajih ugotavlja, da se stereotipno ženska vedenja nanašajo predvsem na izražanje skrbi, moška pa na prevzemanje odgovornosti.9 Na področju komunikacije, so ženske bolj ekspresivne, pozorne in prijazne, medtem ko so moški bolj asertivni ter s svojo komunikacijo bolj kot ženske izražajo svojo dominantnost.7 Ženske pogosteje uporabljajo socio-emocionalen govor ter postavljajo več vprašanj, moški pa bolj »vpliven« govor, ki ne pusti veliko prostora za dodatna vprašanja. Kadar se ženske znajdejo v situacijah, kjer se morajo izražati asertivno, prejmejo veliko negativnih povratnih informacij in odzivov ter se jih pogosto označi za agresivne. Podobna asertivnost je sprejemljivejša pri moških, kjer se njihova asertivna komunikacija opiše kot k cilju usmerjeno vodenje, oz. jih drugi zaradi te celo občudujejo. 1, 5
O raziskavi
V raziskavi je sodelovalo 28 žensk, ki so na vodilnem položaju v visokotehnološkem podjetju v Sloveniji povprečno pet let (min = 2 meseca, max = 20 let). V povprečju vodijo tim 14 oseb (min = 2, max = 87). Z udeleženkami smo opravili intervjuje, v katerih smo govorili o naslednjih temah: opredelitev asertivnosti, doživljanje vodilne vloge, kako jih zaznavajo in se nanje odzivajo zaposleni ter katere dejavnike pojmujejo kot ključne pri vodenju. S to raziskavo želimo opozoriti na razlike v spolni zasedenosti vodilnih položajev in opisati trend zaznav ženskih vodij ter zbrati primere dobrih praks, ki jih uporabljajo na vodilnem položaju. V Sloveniji je to prva raziskava, ki raziskuje področje asertivne komunikacije ženskih vodij v visokotehnološkem sektorju.
Rezultati 1: poznavanje in samoocena asertivnosti
Večina udeleženk (82 %, N = 23) je poročala, da besedo pozna, pet udeleženk pa je pred izvedbo intervjuja ni poznalo. Udeleženk, ki besede niso poznale, o asociacijah nismo spraševali, vsem pa smo razložili pomen asertivnosti. Največ udeleženk (43 %, N = 12) je med prvimi asociacijami na besedo asertivnost navajalo dva vsebinska sklopa asociacij:
