HRM

Atipične oblike zaposlitve in njihova (ne)zakonitost

Čas branja 21 min

V zadnjem desetletju smo zaradi napredka tehnologije, globalizacije in drugih sprememb v družbi priča tudi pomembnim spremembam na trgu dela. Pojavljajo se novi poslovni modeli, drugačna organizacija dela, novi načini in oblike dela. Pomemben obseg dela1 se ne opravlja več v klasičnem delovnem razmerju, temveč na drugih pravnih podlagah. Razlogov za vedno večjo številnost teh drugih oblik zaposlitve in za velik obseg njihove uporabe je več in so kompleksni.

Med njimi se največkrat omenjata večja fleksibilnost in nižji strošek dela, zagotovo pa nista edina. Kompleksne so tudi posledice vedno večjega obsega atipičnih oblik zaposlitve, katerih značilnost je pogosto negotovost. Posledice te negotovosti so praviloma negativne, za posameznika – delavca in družbo.

Enotne opredelitve atipičnih oblik zaposlitve ni. Za potrebe tega prispevka bom skušal atipične oblike zaposlitve vsaj v izhodišču obravnavati dokaj široko in jih razdeliti v dve skupini glede na to, ali gre za opravljanje dela po (posebni) pogodbi o zaposlitvi ali po drugi pravni podlagi, čeprav bo pozornost prvenstveno namenjena tistim oblikam zaposlitve, ki jih pogosto poimenujemo tudi prekarne (čeprav tudi glede tega, kaj šteti pod prekarne oblike dela, ni enotne opredelitve), ki se ne opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi in pri katerih so v praksi pogosto podani elementi delovnega razmerja in gre torej za prikrita delovna razmerja in za zlorabo atipičnih oblik zaposlitve.

Namen tega prispevka ni iskanje vzrokov za pojav velikega obsega (zlo)rabe atipičnih oblik zaposlitve in predlaganje rešitev za njihovo odpravo ali omejevanje, temveč prikaz (zlasti delovno-) pravnega okvira, ki določa razmejitev med zakonito in nezakonito uporabo atipičnih oblik zaposlitve in prikaz pravnega položaja na tem področju vključno s predvsem novejšo sodno prakso.

Atipične oblike zaposlitve

Kot rečeno, enotne opredelitve atipičnih oblik zaposlitve (ali prekarnih ali prožnih oblik dela, kot so tudi včasih poimenovane) ni. Ker pa je namen tega prispevka s pravnega vidika obravnavati (ne)zakonitost atipičnih oblik dela, jih bomo za potrebe tega prispevka v grobem razdelili na dve skupini. V prvo skupino lahko uvrstimo primere, v katerih se delo opravlja v delovnem razmerju, vendar na podlagi različnih vrst pogodb o zaposlitvi, ki imajo zakonsko podlago in v njej določene posebnosti, ki se razlikujejo od tipične pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki naj bi v skladu z 12. členom ZDR-1 predstavljala pravilo. Med takšne posebne vrste pogodb o zaposlitvi lahko štejemo npr. pogodbo o zaposlitvi za določen čas, pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega, pogodbo o zaposlitvi med delavci in delodajalci, ki opravljajo dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku (t. i. agencijsko delo), pogodbo o zaposlitvi, ki se sklepa z osebo, ki je vključena v program javnih del ali pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela na domu.

V drugo skupino pa lahko štejemo razne druge oblike dela, ki se formalno ne opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Med takšne primere štejemo npr. delo po podjemni ali avtorski pogodbi, začasno in občasno delo dijakov in študentov (t. i. študentsko delo), pogodbo o volonterskem pripravništvu, delo po pogodbi o izvajanju storitev z ekonomsko odvisnimi delavci ali (lažnimi) samozaposlenimi, začasno in občasno delo upokojencev.

Pravnim podlagam iz obeh skupin ni mogoče že v izhodišču očitati spornosti ali nezakonitosti. Gre za bolj ali manj uveljavljene pravne institute s svojo pravno ureditvijo in tradicijo (ki je pri nekaterih institutih tudi zelo dolga – npr. pri podjemni ali avtorski pogodbi), ki so bili vzpostavljeni za potrebe izvedbe ali opravljanja dela v okoliščinah, ki so specifični za vsako od teh pravnih podlag in se tudi pomembno razlikujejo od delovnega razmerja. Tako je npr. bistven element začasnega in občasnega dela dijakov in študentov njegova začasnost in občasnost, torej kratkotrajna narava takšnega dela. Avtorska pogodba je namenjena stvaritvi avtorskega dela, podjemna pogodba pa odplačni zavezi opraviti določeno (ne nujno avtorsko) delo, obema pa je skupno, da izvajalec za razliko od delavca v delovnem razmerju odgovarja za rezultat in nosi tudi tveganja, povezana s tem, poleg tega pa je bistvena razlika tudi v samostojnosti in vezanosti na navodila naročnika, ki so prav tako pomemben element delovnega razmerja. Kljub temu pa atipične oblike zaposlitve lahko v razmerju do delovnega razmerja postanejo nezakonite, če se uporabljajo v okoliščinah, ki bi terjale sklenitev pogodbe o zaposlitvi. ZDR-1 v drugem odstavku 13. člena ter v 18. členu namreč določa, da se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja, obstoj delovnega razmerja pa se domneva, če so podani elementi delovnega razmerja.

Atipične oblike zaposlitve, ki se opravljajo kot delovno razmerje na podlagi posebne pogodbe o zaposlitvi; za prvo skupino atipičnih oblik zaposlitve je potrebno poudariti, da gre v vseh primerih za delovno razmerje na podlagi posebne pogodbe o zaposlitvi, ki vsebuje vse elemente, ki so skupne vsem pogodbam o zaposlitvi, vendar se v posameznih elementih razlikuje od pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas je to prenehanje pogodbe o zaposlitvi s potekom časa, za katerega je sklenjena, pri pogodbi o zaposlitvi zaradi vključitve v javna dela veljajo med drugim posebna določila glede delovnega časa in plačila za delo, pri pogodbi o zaposlitvi za krajši delovni čas od polnega so nekatere pravice sorazmerne delovnemu času, za katerega je pogodba o zaposlitvi sklenjena, pri pogodbi o zaposlitvi z delodajalcem, ki zagotavlja delo delavcev drugemu uporabniku, pa velja vrsta določb, ki so povezane s tem, da delavec dela ne opravlja pri svojem delodajalcu, temveč pri uporabniku, h kateremu na delo je s strani svojega delodajalca napoten. O nezakonitosti takšnih atipičnih pogodb o zaposlitvi lahko govorimo predvsem takrat, kadar niso podani pogoji, zaradi katerih bi bilo dopustno skleniti takšno posebno obliko pogodbe o zaposlitvi. Najpogostejši takšni primeri v praksi se pojavljajo v primeru sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas. V praksi sta najpogostejša razloga, zaradi katerih je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena nezakonito, odsotnost zakonskega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas ter prekoračitev dveletnega obdobja, v katerem delodajalec za isto delo sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Za takšne primere ZDR-1 kot sankcijo predvideva transformacijo iz delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas. Do transformacije v primeru nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas pride ex lege. Če gre za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nasprotju z zakonom, navedena posledica velja tudi v primeru drugih atipičnih oblik zaposlitve, ki se opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi.5

… obstaja bogata in ustaljena sodna praksa v zvezi z ugotavljanjem obstoja delovnega razmerja, ki tudi vsebinsko napolnjuje zakonsko opredelitev elementov delovnega razmerja. Hkrati pa sodna praksa kaže tudi na to, da je kljub enotnemu pristopu potrebno vsak primer presojati posebej in pretehtati okoliščine, ki kažejo na obstoj delovnega razmerja.

Primeri drugih neskladnosti sklenjene posebne pogodbe o zaposlitvi z zakonom, ko npr. pogodba o zaposlitvi ne vsebuje določenih vsebin, ki bi jih skladno z zakonom glede na svojo posebno naravo morala vsebovati, niso pa zelo bistvene za naravo pravnega razmerja (npr. določilo o nadomestilu za uporabo lastnih sredstev v primeru pogodbe o zaposlitvi za delo na domu ali višini nadomestila plače za čas predčasnega prenehanja dela pri uporabniku oziroma za čas, ko delodajalec za zagotavljanje dela delavcu ne zagotavlja dela pri uporabniku, če gre za pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem, ki zagotavlja delo delavcev drugemu uporabniku), le-tega ne spreminjajo, lahko pa so opredeljene kot prekršek v zakonskih kazenskih določbah.

Kljub zakonitosti atipične oblike zaposlitve, ki se opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pa imajo tudi te oblike zaposlitve lahko značilnosti prekarnega dela. Tipičen primer za to je npr. pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki jo delodajalec (zakonito) podaljšuje vsak teden za obdobje enega tedna (do predpisane časovne omejitve). Takšno razmerje je seveda povsem negotovo, delavec in usoda njegovega delovnega razmerja pa je popolnoma odvisna od volje njegovega delodajalca. Zelo drugačna je situacija v primeru, ko delavec sklepa pogodbo o zaposlitvi za določen čas za daljše obdobje, kot je to na primer, kadar gre za sklenitev pogodbe o zaposlitvi zaradi opravljanja dela, ki je projektno organizirano in se pogodba o zaposlitvi lahko sklene tudi za obdobje, daljše od dveh let, če se sklene za celotno obdobje trajanja projekta.


Številka:

Več v kategoriji HRM

Več člankov iz te kategorije