ALI BOMO GRADILI ZIDOVE ALI MOSTOVE?
Intervju je objavljen v revijiapril/maj 2020
Dr. Tim Elmore je ustanovitelj in direktor Growing Leaders, neprofitne organizacije, katere cilj je vzgajati bodoče voditelje. Uvrščen je med 100 najboljših govorcev s področja voditeljstva. Je avtor več kot 30 knjig, vključno s knjižno uspešnico Generacija iY: Naša zadnja priložnost, da rešimo njihovo prihodnost. Timova najnovejša knjiga Generacija Z: Brez filtra, pa je izšla septembra lani. O njegovih dognanjih s področja generacijske raznolikosti so poročali priznani mediji in tudi z nami bo letos na Slovenskem kadrovskem kongresu kot osrednji govorec predstavil svoja dognanja, razmišljanje in izkušnje.
Prvič v zgodovini je na trgu dela prisotnih štiri do pet generacij. Ne glede na razlike morajo slediti istim organizacijskim ciljem. Generacijski trk je lahko vir odličnega dopolnjevanja, prav tako pa je vir težav, poudarja Dr. Elmore.
Zakaj je HR vaša strast?
Kadrovsko področje je moja ljubezen, saj gre za čudovito priložnost, da vlagam v ljudi, da vidim, kako rastejo. Globoko verjamem, da so ljudje največje bogastvo vsake organizacije. Vsak izmed nas začne svojo karierno pot z določenimi talenti, zmogljivostmi in pričakovanji. Sposobni vodje HR pa lahko razvijejo in razširijo te predispozicije ter tako omogočijo ne le uspeh organizacije, temveč tudi rast vsakega njenega člana.
Kaj je poslanstvo Growing Leaders?
Naše poslanstvo je opremiti nove generacije z veščinami za vodenje v resničnem življenju. Opažamo, da se preveč študentov preprosto ne želi pridružiti skupini »zaposlenih«. Naš cilj je opremiti mlade z znanjem in veščinami, ki presegajo akademsko sfero. Poudarjamo pomen socialnega in čustvenega učenja, vpliv zgrajenega osebnostnega značaja, etike, seveda mlade učimo tudi dobrih praks voditeljstva. Na kratko, naš cilj je opremiti en odstotek najmlajše generacije za reševanje konkretnih problemov.
Kakšno bo vaše osrednje sporočilo več kot 400 kadrovskim strokovnjakom, ki se bodo udeležili Slovenskega kadrovskega kongresa?
Osredotočil se bom na nekaj t.i. brezčasnih načel vodenja, ki omogočajo pripadnikom različnih generacij, da delajo skupaj - da so uspešni v sodelovanju in ne v konfliktih. Generacijska raznolikost predstavlja v ZDA velik problem – ravno tako pereč, kot denimo etnična ali spolna raznolikost.
V predavanju bom poslušalce podrobno seznanil z značilnostmi generacije Z – gre za najmlajšo generacijo, ki je danes na trgu delovne sile. Pripadniki generacije Z so pogosto odraščali v drugačnem svetu kot starejše generacije, denimo generacija X, baby boom ali milenijci. Predavanje bom zaključil zelo konkretno, in sicer s praktičnimi nasveti, kako najbolje voditi generacijo Z, tako, da bo blestela.
Nekoč ste dejali: »Raznolikost na delovnem mestu lahko privede do neverjetnega sodelovanja ali pa neverjetne disfunkcije.« Kako lahko vodje izkoristijo prednosti različnih generacij?
V hipu, ko zaznamo generacijsko raznolikost, lahko naredimo dvoje: zgradimo zid med tistimi, ki so drugačni od nas, ali pa zgradimo most. V vlogi predavatelja na SKK 2020 želim pomagati občinstvu, da se osredotoči na umetnost »obratnega mentorstva«. Gre za proces, v katerem tako starejše kot mlade generacije aktivno dodajo vrednost drugim. To je recept, s katerim uspešne ekipe postanejo še bolj produktivne.
Kaj bi svetovali direktorjem kadrovskih služb, ki se soočajo z izzivi generacijske raznolikosti?
Prvič; vaš cilj naj se glasi: Povezovati, ne nadzorovati. Dovolite različnim starostnim skupinam, da vsak dan predstavijo svoj najboljši »jaz«.
Drugič; bodite poslušalec, ne samo govornik. »Učenec«, ne le »učitelj«. Žal prepogosto starejše generacije menijo, da se od mlajših ne morejo ničesar naučiti.
Tretjič; manj upravljajte, več mentorirajte. Dvomim, da si vsi želimo biti vodeni, verjamem pa, da je večina odprta za mentorstvo in razvoj.
Kakšen bo videti razvoj upravljanja s človeškimi viri v prihodnosti? Kateri so glavni trendi?
Vsak posameznik je unikatna osebnost in prinaša dragoceno moč, podobno kot ima vsaka figura na šahovnici svojo vlogo in prednosti. Zato moramo to edinstvenost spoštovati, ne pa pričakovati, da vsi delujemo enako.
Poleg tega bodo morali vodstveni kadri jasno določiti, katere vrednosti prinašajo njihovi ljudje v podjetje. In teh na noben način ne smejo avtomatizirati z umetno inteligenco in roboti. Iz informacijske dobe prehajamo v dobo inteligenc, kjer morajo biti voditelji dovolj pametni, da kar najbolje izkoristijo pametne naprave ... in pametne ljudi.
Kaj bi svetovali mlajšemu sebi?
Če bi se lahko vrnil v preteklost in spregovoril s sabo, ko sem bil mlajši, bi se spodbudil k delu na umetnosti voditeljstva. Prepogosto ljudje vstopijo v tekmo za višji položaj, namesto da bi se osredotočili na svojo rast – z delom na svojem značaju, integriteti, osebni disciplini in navadah; čustveni inteligenci in socialnih veščinah. Na kratko, bolj bi se fokusiral navznoter, kot na zunaj. Podobno velja za organizacije, če se osredotočijo na izboljšanje, bodo seveda postale večje, v primeru posameznika pa velja, da bolj, kot zna voditi samega sebe, več ponudb za napredovanje pride samih od sebe na njegovo mizo.
Kje črpate navdih?
Navdihuje me čas, ki ga preživim z družino. Imam neverjetno in nadarjeno ženo, pametne odrasle otroke, ki me naučijo česa novega vsakič, ko smo skupaj. Navdušuje me tudi branje knjig o voditeljstvu, rad prebiram življenjepise. Navdihujejo me tudi filmi, ki pripovedujejo odlične zgodbe. Vse to me »nahrani«, tako da lahko hranim druge.