Celostno vodenje za prihodnost človeštva
Čas branja 7 minČlovek že čez nekaj let ne bo več najpametnejši na našem planetu. To mesto bo zasedla umetna inteligenca, rezultat človeške pameti, ki bo svojega učitelja pri tem nedojemljivo presegla. Zaradi izjemno hitre sposobnosti učenja bo čez dve desetletji pamet umetne inteligence že tako narasla, da bo njena primerjava s človekom podobna primerjavi sposobnosti med Einsteinom in muho.1
Pomislite za trenutek, kaj storite, ko vas obletava nadležna muha? Jo pustite naj dela, kar želi? Lahko sede na vaš nos? Jo odženete stran? Morda vzamete muholovec in jo zmečkate?
Kako Einsteina prepričati, da ne ubije muhe, ki ga moti med premlevanjem nečesa tako pomembnega, kot je denimo teorija relativnosti? In kakšno vlogo ima pri tem celostno vodenje?
Kaj je celostno vodenje?
Celostno vodenje sloni na etiki, ki se ukvarja z vrednotami na obče družbeni ravni. Na individualni ravni to vlogo prevzame morala. Morala je nabor praktičnih pravil, ki so podlaga za odločitve. Pri morali govorimo o obnašanju človeka v vsakdanjem življenju. 2
Morala torej izhaja iz etike, ki ji lahko rečemo tudi teorija o dobrem in zlem. V ekstremnem tempu razvoja tehnologije nam ne uspe dovolj hitro postavljati moralnih smernic in pravil, zato je ključno, da se že v procesu nastajanja novih tehnologij naslonimo na etiko. Za to pa je potrebna dovolj visoka raven ozaveščenosti vodij razvojnih ekip in strokovnjakov.
Vsaj od vodij razvojnih timov moramo zahtevati, da si poleg tehnoloških postavljajo tudi etična vprašanja. Vem, da je to zahtevna naloga, a prav tu je ključno celostno vodenje, ki usklajeno razvija vse vidike človeške inteligentnosti: razumsko, čustveno in duhovno. Poseben poudarek daje notranjemu vesolju posameznika oziroma njegovi zavesti.
Za spodbujanje sodelovanja, soustvarjanja in krepitev skupinske inteligence nam je na voljo zelo preprosta, vsem dostopna metoda. Gre za dialog.
Prav zavest je največja slepa pega vodij.3 Gre za to, iz kakšnih vzgibov ali namenov vodijo. Gre morda za vodenje iz želje po prevladi? Gre za zlorabo čustvene inteligentnosti za manipulacijo? Ali gre za vodenje z namenom podpreti ljudi, razvijati talente, jih povezovati v soustvarjanje vrednosti za vse? Razlika v odločitvah in dejanjih je lahko razlika med vojno in mirom.
Celostno vodenje se zaveda, da dobrobit posameznika ni vezana samo na njegovo dobro fizično in psihično počutje, temveč upošteva celoto, tudi duhovno razsežnost. Celostno vodenje vključuje sistemsko razmišljanje, zato je pozorno tudi na okolje in planet. Upošteva vse vire znanja - poleg naučenega in pridobljenega iz izkušenj - tudi intuicijo, uvide, slutnje. Udejanja modrost, da več ljudi ve več, zato spodbuja sodelovanje in soustvarjanje.
Kaj običajno iščemo pri kandidatih za vodje?
Sposobnost hitrega ukrepanja, objektivnega odločanja, racionalno razmišljanje, sposobnost delovanja pod pritiskom, ohranjanja fokusa, ne glede na okoliščine, ciljna usmerjenost, to so zagotovo visoko vrednotene kompetence, poleg tega pa običajno pričakujemo tudi sposobnost vzpostavitve nadzora in kontrole.
Velikokrat iščemo sposobnosti, ki jih lahko pripišemo strojem in tehnologiji. Zakaj pri ocenjevanju potencialov za vodenje pozabljamo na človeške lastnosti? Mar si želimo, da nas vodijo roboti? Kaj pa zmožnost gradnje podpornih medčloveških odnosov? Kakšen pomen ima pri tem zaupanje? Kaj pa navdih? Kako lahko navdušujemo sebe in druge? Kje najdemo smisel? Kako lahko povezujemo individualna poslanstva in poslanstvo organizacije? Kako je z ustvarjalnostjo in inovativnostjo? Kako lahko spodbujamo nove ideje? Kako bo naša organizacija prispevala k boljšemu svetu, kako bomo svojim zanamcem zagotovili dostojno življenje na tem planetu?
Tudi inteligenca ljudi narašča
Ljudje hočemo biti videni in slišani. Hočemo pozornost, želimo biti vključeni, upoštevani. Povprečno inteligenten človek iz leta 1900 bi po današnjih standardih veljal skoraj za umsko omejenega. Povprečen Janez Novak je danes pametnejši od 89 % učenjakov leta 1900.4 Ne narašča pa samo inteligenčni kvocient, daljša se tudi življenjska doba. A tu je zanimivo še nekaj: pričakovana življenjska doba podjetij pada, zato so potrebne nenehne prilagoditve, da ohranjamo organizacijo v dobri kondiciji.
Celostno vodenje se zaveda, da se v novih situacijah ne moremo zanašati na stara znanja, in se odpira učenju iz prihodnosti. Odpira se za vse dimenzije vedenja. Povezano je z visoko stopnjo zavesti oziroma duhovne inteligentnosti. Takšno vodenje se kaže v spoštljivem delovanju, v vključevanju vseh, v spodbujanju ustvarjalnosti, v razširjenem razumevanju odgovornosti. Tako vodenje ustvarja okolje, ki podpira inovativnost in uresničevanje poslanstva. Z velikodušnim namenom ustvarja skupno zavest, ki presega individualno zadovoljstvo.
Premik iz jaz v mi, iz ego v ekosistemsko zavedanje
Celostno vodenje spodbuja premik iz »mislim, torej sem« v »soustvarjam, torej nastaja novo«. Vodja mora imeti pogum in tudi zaupanje, da bo tim našel najbolj optimalno rešitev. Pri tem gre za pomembno spremembo v vodenju – iz direktorovanja do facilitiranja oziroma olajševanja.5 Gre za podporo skupini pri doseganju skupnega cilja. Ta je lahko rešitev problema, zbiranje idej, načrtovanje, inoviranje. Vodja v teh primerih predvsem ustvari in drži varen prostor, da lahko skupinska inteligenca porodi prave odgovore.
V veliko podporo pri tem je, da organizacije dojemamo kot žive organizme. To je skupnosti ljudi, ki so med seboj v odnosih, si pomagajo, sodelujejo in to predstavlja tudi smisel njihovega dela. To so tudi samonikle, neformalne mreže prijateljstev, kjer potekajo neformalne komunikacije. Bolj, ko so razvite te neformalne mreže, večja je sposobnost organizacije, da se uči in prilagaja. Živost organizacije izhaja prav iz skupnostnih praks, kjer šteje prav vsak glas. Fluidni del organizacije se spremeni z vsakim posameznikom. Prav ta živost omogoča vznikanje novih idej, pristopov, odnosov, ki nenehno spreminjajo organizacijo. Tako se organizacija neprestano spreminja, prilagaja in izboljšuje svojo agilnost in odpornost.
Preprost način krepitve skupinske inteligence
Za spodbujanje sodelovanja, soustvarjanja in krepitev skupinske inteligence nam je na voljo zelo preprosta, vsem dostopna metoda. Gre za dialog.
Dialog pomeni, da nadgrajujemo idejo, ki jo je nekdo izrekel pred nami, in ne, da uporabimo argumente za to, da jo izpodbijamo in si prizadevamo, da zmaga naša ideja. Vključenost v dialog pomeni nekakšno spiralno poslušanje, kjer dopolnjujemo izrečene misli predhodnikov. Pravi dialog se sočasno odvija na več ravneh – med člani tima in intimno v vsakem posamezniku.
Za dialog so potrebni odprt um, odprto srce in odprta volja.
Odprt um se kaže v brezpogojnem poslušanju, brez sodb, biti samo priča povedanemu. Odprto srce se izkazuje v spoštovanju do vsega, do trenutka, do sogovornikov, do potenciala. Odprta volja pa se kaže v pripravljenosti, da zaznamo esenco slišanega, tudi tisto, kar ni bilo izgovorjeno.
Za to so potrebni trije koraki. Prvi je prehod iz poslušanja »Jaz v meni«, ko vse slišano primerjam s tem, kar že vem, v »jaz v tem«, kjer poslušam z odprtim umom. Temu lahko rečemo tudi debata, saj je vključen intelekt. Drugi korak se zgodi, ko v poslušanje vključim odprto srce. Tako se poglobim v dialog. To je stanje »jaz v tebi«, kjer poslušam, kot da sem v tvoji koži in sočasno opazujem, kaj se dogaja v meni. S tem umikam svoja omejujoča prepričanja in širim meje razumevanja.
V tretjem koraku pa poslušamo z odprto voljo, v stanju »jaz zdaj«, stanju povezanosti tudi z drugimi ljudmi. Tako pridemo do točke, ko lahko vznikne skupinska inteligenca, ko lahko skupaj zaznavamo, oblikujemo in soustvarjamo prihodnost.
Sistema ne moremo spremeniti brez spremembe zavesti. Zato naj bo prvi korak to, da v procesu izbire vodij zagotovimo, da bodo na odločevalska mesta prišli ljudje z močno etiko, ki bodo vedeli, kaj je prav, četudi pravila še niso zapisana. Na teh mestih potrebujemo ljudi, ki jih ženejo notranja pozitivna motivacijska stanja: raziskovanje, družbenost in sodelovanje, notranja moč, skrb za prihodnje generacije. Poleg tega pa moramo še več pisati o dobrih praksah, da gradimo baze pozitivnih zgledov, iz katerih črpa znanje tudi umetna inteligenca. Tako bomo lahko zagotovili, da bomo tudi umetno inteligenco vzgajali v duhu etike.
Literatura in viri:
- Gawdat, M. (2022). Scary Smart: https://youtu.be/Q3UtWZlVb9A
- Jelenk, A. (2018). Razmerje med moralo in etiko; https://homocumolat.com/2018/11/17/razmerje-med-moralo-in-etiko/
- Scharmer, O. (2020). Turning Toward our Blind Spot: https://medium.com/presencing-institute-blog/turning-toward-our-blind-spot-seeing-the-shadow-as-a-source-for-transformation-aff23d480a55
- Pinker, S. (2019). Razsvetljenstvo zdaj, V zagovor razumu, znanosti, humanizmu in napredku. Ljubljana: UmCo.
- Atelšek S., Fajfar T., Jemec Tomazin M. Trojar M., Žagar Karer M. (2023). Terminološka svetovalnica. Olajševanje: https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/olajsevanje
