ČESA NAS UČIJO SODELAVCI S (P)OSEBNIMI POTREBAMI?

MAG. ANITA IVAČIČ, novinarka revije Obrtnik, Spletne tv in oddaje Prisluhnimo tišini tv slo

Facebook
Twitter
LinkedIn

Vsak izmed nas ima bolj ali manj izražene (p)osebne potrebe tudi na delovnem mestu. Če je v obdobju (pre)obilja kadrov vodstvo te zlahka spregledalo, danes v ospredje vse bolj prihaja zavest o personifikaciji delovnih mest in negovanju (p)osebnih potreb zaposlenih.

V poslovni skupini Griffin smo se z več kot desetletnim delom z invalidi in drugimi ranljivimi skupinami naučili, da je vsakdo poseben in da imamo vsi sodelavci – tudi neinvalidi – svoje (p)osebne potrebe. Eni za zagon potrebujemo kavo, drugi odmore za cigareto. Nekdo mora med delom vstati in se pretegniti, drugi sesti, morda celo leči, in si spočiti, odvisno od delovnega procesa. Morda kdo za opravljanje delovnih nalog potrebuje povečevalno steklo, drugi tolmača, tretji klančino in ergonomsko prilagojeno tipkovnico. Mladi pričakujejo prilagodljivost, starejši mentoriranje pri uporabi sodobnih spletnih orodij. Vsi pa za zavzeto, inovativno delo ter za občutek pripadnosti podjetju potrebujemo svoji osebnosti in vrednotnemu sistemu prilagojeno spodbudo.

Da bi ohranili konkurenčnost in hkrati zadostili raznolikim (p)osebnim potrebam naših (ne)invalidnih sodelavcev, od maja 2018 razvijamo celovito podporno okolje za promocijo in spodbujanje zaposlovanja, mentoriranja in kariernega razvoja invalidov in drugih ranljivih kadrov. Poimenovali smo ga Dobrodelo.si. Namreč da bi obstoječa delovna mesta in delovne procese čim bolj personificirali, jih prilagodili potrebam, znanju, željam in pričakovanjem naših sodelavcev, smo na ravni družbe potrebovali miselni preskok  – prevzeli smo moto: »nič o naših zaposlenih brez zaposlenih«.

Vključevanje v razvoj je velik motivator za delo

Naše podporno kadrovsko okolje deluje na interni in eksterni ravni – učimo se navznoter in o specifikah zaposlovanja in dela z invalidi, s pomočjo storitve dobrodelo.si, učimo tudi druga podjetja in organizacije. Za podjetna izvedemo analizo stanja in jim priporočimo ukrepe. Večino ukrepov lahko izvedejo z nami oziroma si poiščejo druge kompetentne izvajalce.

Podjetja na splošno premalo časa namenijo oblikovanju kkovostnih programov pripravništva in zaposlovanja ljudi odgovornih za ta del poslovanja.

Navznoter nam je pomembno dvoje – stalni, motivirani sodelavci in razvoj novih poslovnih priložnosti z višjo dodano vrednostjo. V praksi to pomeni, da več kot 80 svojih sodelavcev, od tega več kot 60 % invalidov, v največji možni meri vključujemo v komunikacijo, snovanje novih produktov in nadaljnji razvoj podjetja. Samo v zadnjem letu nam je s spodbujeno samoiniciativnostjo uspelo zagnati dva ustvarjalna in tržno zanimiva produkta, in sicer »DOOL« - Dance Out of Line - gibalno-plesne delavnice (ne)invalidnih plesalcev ter e-KOLO-g, namenjen spodbujanju gibanja in zdravja na delovnem mestu.

Zamisli, ki so prišle od »spodaj navzgor«, so zaposleni veliko hitreje sprejeli za »svoje« in z večjo odgovornostjo za rezultate. Za oba produkta verjamemo, da bosta dosegla širši družbeni preboj.

Dobro počutje je pogoj za dobro delo

Čeprav je stopnja brezposelnih invalidov konstantna oziroma je glede na 2017 celo rahlo zrasla – 18 % v nasprotju s 5,9 % neinvalidi, lojalnost enemu delodajalcu še daleč ni samoumevna. Vse več podjetij – tudi takih, ki niso zavezanci po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov – v svoje vrste (z)vabi invalide in za to prejme različne finančne spodbude. Vendar te nikakor ne bi smele biti motiv za zaposlovanje invalidov!

Pri nas spodbujamo mobilnost zaposlenih po načelu job rotation in veseli nas, če si naš sodelavec sam najde boljše delovne pogoje, oziroma skupaj z njim ustvarimo boljše delovne pogoje, predvsem zaposlujemo invalide na tako imenovana sestavljena delovna mesta; ne nazadnje smo marsikaterega posameznika motivirali, da se zaposli pri nas (projektno ali dolgoročno) v sodelovanju z njihovim dosedanjim delodajalcem. Sestavljena delovna mesta omogočajo prožnost, saj se oseba na rehabilitaciji seznani z različnimi delovnimi procesi, na katerih je strokovno ocenjevana. Po končani rehabilitaciji invalid pridobi oceno in kasneje še odločbo skladno z ZZRZI. To mu omogoča zaposlitev na prilagojenem delovnem mestu in skladno z željami, prosti prehod iz enega na drugo delovno mesto, pri istem delodajalcu in brez ponovne rehabilitacije na delovnem mestu.

Zavedajoč se, da zaposleni s (p)osebnimi potrebami potrebujejo prilagojeno delovno okolje, proces in prilagojen pristop za delo z njimi, smo v našem podjetju uvedli redno, mesečno mentoriranje (coaching) za vodstvene kadre in mentorje/strokovne vodje manjših delovnih enot, tako imenovanih zaposlitvenih centrov, z namenom poglabljanja sposobnosti empatije, vodenja in komunikacijskih veščin. Pri našem delu pretežno z invalidi so to namreč ključne komponente za uspešno in dobro dolgoročno sodelovanje.

(P)osebne potrebe invalidov imajo veliko stičišč s sodobnimi težavami kadrovanja. Kako pritegniti mlad, motiviran kader? Kako ravnati v podjetju, ki se sooča s prezaposlovanjem svojih delavnih invalidov? Kako zmanjšati zdravstveni absentizem? Kako zaustaviti veletok zmanjšane delovne motivacije in produktivnosti vse večjega bazena starejših delavcev? Kako urediti delovne prostore, da bodo prijetni in dostopni vsem kot druga »dnevna soba«? Naša (spo)znanja o specifikah zaposlovanja in dela z invalidi ter drugimi ranljivimi skupinami so v okviru naše podporne storitve Dobrodelo.si na voljo tudi drugim podjetjem. Tudi tu se držimo mota: »nič o invalidih brez invalidov«, zato svetovanja med drugim izvajajo naši usposobljeni invalidi z lastno izkušnjo.

Izjava zposlene parapleginje: »Invalidom bomo v okviru zavoda Dobrodelo.si nudili celostno podporo pri zaposlovanju. Že zaposlenim bomo omogočali »job rotation«, da bodo lažje zamenjali zaposlitev, primerno svoji izobrazbi, izkušnjam in željam. Delodajalce pa bomo ozaveščali, kako je, če zaposlijo invalida, kakšne so ugodnosti, kot so kvote, subvencije … tako da bi obojestransko pozitivno pridobili«.  

Literatura in viri

1 Katja Bras, M. R.-D. (NOVEMBER 2018). STROKOVNA IZHODIŠČA ZA LETO 2019. Pridobljeno iz ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE: https://www.ess.gov.si/_files/11834/Strokovna_izhodisca_2019.pdf