ČUSTVENA INTELIGENCA IN KREATIVNOST VEŠČINI PRIHODNOSTI

MAG. GREGOR UDOVČ, RAVNATELJ OSNOVNE ŠOLE VELIKI GABER, VODJA PODRUŽNICE LJUBLJANA IN PROGRAMSKI VODJA V CENTRU ZA IZKUSTVENO UČENJE IN AKTIVNOSTI NA PROSTEM NATURO

Facebook
LinkedIn

Če razumemo, kako se kreativnost slabi, lahko proces tudi obrnemo in jo začnemo krepiti. Najprej moramo ustvariti organizacijsko okolje, kjer so napake dovoljene.

Vir: Unsplash

Nahajamo se v zanimivem obdobju, kjer pri ljudeh iščemo kompetenci, ki jima današnji življenjski slog ni naklonjen. Predvsem od mladih, ki vstopajo na trg delovne sile, pričakujemo poudarjeno razvito čustveno inteligenco in kreativnost. Ker pa se spreminja vzgoja otrok in način njihovega odraščanja, pri delu z mladimi opažam, da sta ti dve kompetenci vse slabše razviti. Zato je pomembno, da menedžerji razumemo razvoj kompetenc tudi že v obdobju odraščanja in tako zaposlenim prihodnosti prilagodimo delo v smeri krepitve želenih kompetenc.

Posamezni avtorji ključne kompetence prihodnosti različno opredeljujejo. V grobem jih delimo na tri področja: socialne kompetence, e-kompetence in kompetence kritičnega in inovativnega razmišljanja. Pri svojem delu se, kot ravnatelj osnovne šole in vrtca, kakor tudi pri delu v centru za izkustveno učenje in aktivnosti na prostem Naturo, srečujem z vsemi prej omenjenimi področji. Predvsem imam možnost spremljati razvoj omenjenih kompetenčnih področij pri otrocih že od vstopa v vrtec. Hkrati pa imam tudi uvid v razvitost kompetenčnih področij pri svojih sodelavcih.

V nadaljevanju se bom osredotočil na dve kompetenci prihodnosti, ki jih bomo iskali pri svojih zaposlenih, in sicer na kreativnost in čustveno inteligenco. S prvo se ljudje rodimo in jo lahko skozi življenje tudi slabimo, druga pa je ob rojstvu zelo šibka in jo moramo krepiti skozi celo življenje. Kot vodja moram najprej razumeti njuno vlogo in pot razvoja, da ju lahko nato pri otrocih v času izobraževanja pri nas in tudi pri svojih zaposlenih krepim.