Ob zaključku koledarskega leta, ki pri večini zaposlovalcev sovpada tudi s koncem poslovnega leta, se delajo takšne in drugačne bilance, ki s seboj – poleg raznih odgovorov – prinašajo tudi dodatna vprašanja. Recimo, kako nagraditi zaposlene, da bodo delali še bolje in hkrati, da ne bodo plačevali previsokih davščin in da ne bodo izgubljali drugih ugodnosti socialne države? In seveda, da je to nagrajevanje v okviru možnosti in hotenja delodajalca. Pa ne nujno le v denarju.  

Še vedno se išče optimalno razmerje med nagrajevanjem in obdavčevanjem. Korak k optimizaciji pri nagrajevanju je naredila tudi Vlada ob koncu leta 2016 in poskrbela za kar rahlo evforijo med delodajalci, da bodo lahko končno nekaj denarja brez prevelikih davčnih bremen namenili tudi zaposlenim, ko je pripravila dopolnitev Zakona o dohodnini in vanj kot neobdavčen del dohodkov zaposlenih oseb vključila tudi tako imenovano nagrado za uspešnost. Še dodatno pa je delodajalce in zaposlene Vlada razveselila v letu 2017, ko je znesek tako izplačane nagrade za uspešnost povišala in 70 % na 100 % znesek zadnje znane povprečne plače v Republiki Sloveniji. Seveda so poslanci oba predloga sprejeli in tako omogočili optimizacijo izplačil.

Praktični vidik izplačila nagrade za poslovno uspešnost

V Zakonu o dohodnini je bila konec leta 2016 dodana točka 12. v 44. členu, ki določa dodaten dohodek fizične osebe, ki se pod določeni pogoji ne obdavči. Točko citiram v nadaljevanju: 

12. del plače za poslovno uspešnost po zakonu, ki ureja delovna razmerja, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, izplačan enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati, če:

·      imajo vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost in so pravica do izplačila dela plače za poslovno uspešnost ter merila za njegovo izplačilo določeni v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni, ali

·      je s kolektivno pogodbo dogovorjena možnost izplačila dela plače za poslovno uspešnost po merilih, dogovorjenih v tej kolektivni pogodbi ali dogovorjenih na način ali na podlagi te kolektivne pogodbe, in sicer do višine 70 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Šteje se, da imajo pravico do dela plače za poslovno uspešnost vsi delavci pri delodajalcu, če so pogoji za pridobitev pravice do dela plače za poslovno uspešnost s splošnim aktom delodajalca določeni enotno za vse delavce. 

Kot sem že omenila, je prišlo ob koncu leta 2017 do spremembe in so poslanci ta znesek dvignili na 100 % povprečne mesečne plače v RS.

Zgoraj navedeno 12. točko 44. člena ZDoh-2 sem citirala v celoti, saj kljub dolžini le enega samega stavka in le dvema alinejama - v praksi povzroča nemalo dodatnih vprašanj. Toliko, da je FURS že takoj ob sprejetju spremembe zakona prejel in objavil precej vprašanj zavezancev in podal odgovore nanje. 

Kar je seveda »klasika« za Slovenijo, zakaj enostavno, če lahko kompliciramo. Bojim se, da se uporabniki premalo zavedajo pasti, ki jih ena sama točka v praksi lahko povzroči in (ne)hote so tukaj dodatne davčne obveznosti. In ker bodo – če seveda izplačilo ne bo izpolnjevalo vseh pogojev 12. točke 44. člena ZDoh-2 – obračunane tudi zamudne obresti ter še kakšna kazen za prekršek, je nujno potrebno poznati – če pretiravam – vsako besedico te točke in jo po davčno pravilno umestiti v projekt izplačila dohodka za poslovno uspešnost.

Poglejmo dva od odgovorov FURS iz zbirke DOHODEK IZ ZAPOSLITVE – Dohodek iz delovnega razmerja (pogosta vprašanja in odgovori, 1. izdaja, zadnja posodobitev dne 7. 2. 2018): 

26.1 Katere kriterije mora delodajalec izbrati, da bo izplačilo bolj ugodno davčno obravnavano?

FURS: Davčna zakonodaja ne določa katere kriterije je treba oziroma se sme uporabiti. Izbira kriterija in meril je tako prepuščena delodajalcem, če jih opredelijo v splošnem aktu, oziroma so predmet socialnega dialoga s sindikati, če so opredeljeni v kolektivni pogodbi. Razlikovanje med tem, ali so pravica do dela plače za poslovno uspešnost in kriteriji ter merila za izplačilo določeni s splošnim aktom ali kolektivno pogodbo, je utemeljeno na delovnopravni zakonodaji in možnosti sodelovanja delavcev pri določevanju pravice, kriterijev in meril. Na odločitve delodajalca pri sprejemanju splošnega akta imajo delavci v skladu z 10. členom ZDR-1 le omejen vpliv (podajo mnenje, do katerega se mora delodajalec opredeliti, ne pa ga nujno upoštevati), zato je treba za te primere določiti, da morajo biti pogoji za pridobitev pravice in kriteriji ter merila za njihovo izplačilo urejeni enotno za vse delavce, kar pa ne pomeni nujno, da mora biti znesek izplačil dela plače za poslovno uspešnost enak za vse delavce. Ko pa so pravica do dela plače za poslovno uspešnost in kriteriji ter merila določeni v kolektivni pogodbi oz. na njeni podlagi, gre za drugačen položaj, saj je kolektivna pogodba po svoji naravi pogodba, sklenjena na podlagi doseženega sporazuma med strankami, zato pa tudi ni potrebe, da morajo biti pogoji za pridobitev te pravice, merila in kriteriji, določeni enotno za vse delavce, saj imajo ti aktivno vlogo pri sklepanju kolektivnih pogodb. S tem pa navedena ureditev upošteva tudi dejansko stanje, saj kolektivne pogodbe različno urejajo tovrstno področje, tudi s pooblastilom delodajalcu, da sam določi kriterije in merila za izplačilo dela plače za poslovno uspešnost. 

Ob zaključku koledarskega leta, ki pri večini zaposlovalcev sovpada tudi s koncem poslovnega leta, se delajo takšne in drugačne bilance, ki s seboj – poleg raznih odgovorov – prinašajo tudi dodatna vprašanja. Recimo, kako nagraditi zaposlene, da bodo delali še bolje in hkrati, da ne bodo plačevali previsokih davščin in da ne bodo izgubljali drugih ugodnosti socialne države? In seveda, da je to nagrajevanje v okviru možnosti in hotenja delodajalca. Pa ne nujno le v denarju.

Še vedno se išče optimalno razmerje med nagrajevanjem in obdavčevanjem. Korak k optimizaciji pri nagrajevanju je naredila tudi Vlada ob koncu leta 2016 in poskrbela za kar rahlo evforijo med delodajalci, da bodo lahko končno nekaj denarja, brez prevelikih davčnih bremen, namenili tudi zaposlenim, ko je pripravila dopolnitev Zakona o dohodnini in vanj kot neobdavčen del dohodkov zaposlenih oseb, vključila tudi tako imenovano nagrado za uspešnost. Še dodatno pa je delodajalce in zaposlene Vlada razveselila v letu 2017, ko je znesek tako izplačane nagrade za uspešnost povišala iz 70 % na 100 % znesek zadnje znane povprečne plače v Republiki Sloveniji. Seveda so poslanci oba predloga sprejeli in tako omogočili optimizacijo izplačil.

Praktični vidik izplačila nagrade za poslovno uspešnost

V Zakonu o dohodnini je bila konec leta 2016 dodana točka 12. v 44. členu, ki določa dodaten dohodek fizične osebe, ki se pod določenimi pogoji ne obdavči. Točko citiram v nadaljevanju: 12. del plače za poslovno uspešnost po zakonu, ki ureja delovna razmerja, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, izplačan enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati, če:

Kot sem že omenila, je prišlo ob koncu leta 2017 do spremembe in so poslanci ta znesek dvignili na 100 % povprečne mesečne plače v RS.
Zgoraj navedeno 12. točko 44. člena ZDoh-2 sem citirala v celoti, saj kljub dolžini le enega samega stavka in le dvema alinejama - v praksi povzroča nemalo dodatnih vprašanj. Toliko, da je FURS že takoj ob sprejetju spremembe zakona prejel in objavil precej vprašanj zavezancev in podal odgovore nanje.

Kar je seveda »klasika« za Slovenijo, zakaj enostavno, če lahko kompliciramo. Bojim se, da se uporabniki premalo zavedajo pasti, ki jih ena sama točka v praksi lahko povzroči in (ne)hote so tukaj dodatne davčne obveznosti. In ker bodo – če seveda izplačilo ne bo izpolnjevalo vseh pogojev 12. točke 44. člena ZDoh-2 – obračunane tudi zamudne obresti ter še kakšna kazen za prekršek, je nujno potrebno poznati – če pretiravam – vsako besedico te točke in jo po davčno pravilno umestiti v projekt izplačila dohodka za poslovno uspešnost.

Poglejmo dva od odgovorov FURS iz zbirke DOHODEK IZ ZAPOSLITVE – Dohodek iz delovnega razmerja (pogosta vprašanja in odgovori,1. izdaja, zadnja posodobitev, dne 7. 2. 2018):

26.1 Katere kriterije mora delodajalec izbrati, da bo izplačilo bolj ugodno davčno obravnavano?

FURS: Davčna zakonodaja ne določa katere kriterije je treba oziroma se sme uporabiti. Izbira kriterija in meril je tako prepuščena delodajalcem, če jih opredelijo v splošnem aktu, oziroma so predmet socialnega dialoga s sindikati, če so opredeljeni v kolektivni pogodbi. Razlikovanje med tem, ali so pravica do dela plače za poslovno uspešnost in kriteriji ter merila za izplačilo določeni s splošnim aktom ali kolektivno pogodbo, je utemeljeno na delovnopravni zakonodaji in možnosti sodelovanja delavcev pri določevanju pravice, kriterijev in meril. Na odločitve delodajalca pri sprejemanju splošnega akta imajo delavci v skladu z 10. členom ZDR-1 le omejen vpliv (podajo mnenje, do katerega se mora delodajalec opredeliti, ne pa ga nujno upoštevati), zato je treba za te primere določiti, da morajo biti pogoji za pridobitev pravice in kriteriji ter merila za njihovo izplačilo urejeni enotno za vse delavce, kar pa ne pomeni nujno, da mora biti znesek izplačil dela plače za poslovno uspešnost enak za vse delavce. Ko pa so pravica do dela plače za poslovno uspešnost in kriteriji ter merila določeni v kolektivni pogodbi oz. na njeni podlagi, gre za drugačen položaj, saj je kolektivna pogodba po svoji naravi pogodba, sklenjena na podlagi doseženega sporazuma med strankami, zato pa tudi ni potrebe, da morajo biti pogoji za pridobitev te pravice, merila in kriteriji, določeni enotno za vse delavce, saj imajo ti aktivno vlogo pri sklepanju kolektivnih pogodb. S tem pa navedena ureditev upošteva tudi dejansko stanje, saj kolektivne pogodbe različno urejajo tovrstno področje, tudi s pooblastilom delodajalcu, da sam določi kriterije in merila za izplačilo dela plače za poslovno uspešnost.

»Od primera do primera« je odvisno, kakšna je davčna obravnava natančno določene transakcije/dogodka/plačila …

26.6. Ali lahko podjetje v letu 2017 izplača del plače za poslovno uspešnost za leto 2016?

FURS: Za uveljavitev ugodnejše davčne obravnave dela plače za poslovno uspešnost je pomembno, da je dohodek izplačan, od 1. januarja 2017 naprej, ter da so izpolnjeni pogoji določeni z zakonom, ne glede na to, na katero leto se nanaša izplačilo dela plače za poslovno uspešnost. V skladu s 15. členom Zakona o dohodnini – ZDoh-2 so z dohodnino obdavčeni dohodki fizičnih oseb, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Dohodek je pridobljen oziroma dosežen v davčnem letu, v katerem je prejet, če z ZDoh-2 ni drugače določeno. Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan ali kako drugače dan na razpolago fizični osebi. Določbe ZDoh-2R so začele veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, uporabljajo pa se za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2017. Za uveljavitev ugodnejše davčne obravnave dela plače za poslovno uspešnost je pomembno, da je dohodek izplačan po