Ni skrivnost, da je svetovna zdravstvena epidemija pospešila prehod na delo na daljavo oziroma delo od doma. Za voljo lažje primerjave vzemimo situacijo, ko so zaposleni primorani delo opravljati izključno na daljavo. Nekatera podjetja so se tudi za ceno obstoja morala takšnemu načinu dela prilagoditi praktično čez noč ter svoje zaposlene iz pisarn poslati v 'udobja' njihovih domov.

Če je delo na daljavo oziroma od doma najprej predstavljalo kratkoročno rešitev, pa vse več podjetij prisega na ohranjanje te prakse tudi v prihodnosti. Takšna oblika dela se je za podjetja izkazala kot stroškovno učinkovita, saj so se zmanjšali stroški vzdrževanja pisarniških prostorov in opreme ter raznih bonitet, ki jih dobivajo zaposleni na primer sadje in pijača. Z naslova varčevanja pa nekaj pridobijo tudi zaposleni, saj se zmanjšajo tako stroški prevoza na in z delovnega mesta kot tudi čas, ki ga za to namenijo. Medtem ko lahko delodajalec fleksibilneje upravlja delovni proces, pa zaposlenemu to omogoča boljše prilagajanje svojega delovnega časa. K samemu hitremu prehodu je pripomogel tudi trend razvoja digitalizacije. Potrebe po papirnatih oblikah dokumentov so se ponekod zmanjšale, kar je omogočalo reševanje takšnih in drugačnih dejavnosti oziroma storitev na daljavo. Prav tako so se razvile in napredovale razne oblike avdiovizualnih pripomočkov, ki so nudile (boljšo) izvedbo spletnih sestankov. Z dobro vzpostavljeno strukturo dela na daljavo so delodajalci privlačni za iskalce zaposlitve. Pa vseeno se vse ne zdi tako rožnato, kot se sliši. Marsikatera organizacija se že sooča z izzivi, ki jih lahko ustvari delo na daljavo.