Psihologija

Delo od doma in upravljanje psihosocialnih tveganj

Čas branja 11 min

Delo od doma (p)ostaja nova oblika dela, ki pa je šele v povojih in skriva v sebi tudi številne pasti. Učinkovito upravljanje psihosocialnih tveganj pri delu od doma bo tako možno le z njihovim prepoznavanjem ter potrebno nadgradnjo naših kompetenc.

Delo od doma smo že vsi močno izkusili na lastni koži. Nekateri so se ga že dodobra navadili oz. pozdravljajo tovrstno obliko dela, saj vidijo v njej številne prednosti. Drugi prisegajo, da je edino klasično delo v organizaciji lahko zares učinkovito, saj ima delo od doma več slabosti kot prednosti. V članku se bomo osredotočili na izzive dela od doma, opozorili na psihosocialna tveganja, ki nastopijo pri tovrstni obliki dela ter predstavili ključne kompetence, ki jih potrebujemo za njihovo preprečevanje oz. zmanjšanje.

Več prednosti ali več slabosti?

Delo od doma sicer ni nova oblika dela, kar nekaj organizacij jo že leta uporablja, za to obliko pa se odloča tudi vse več delavcev, saj jim ta omogoča prožnejše usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti kot tudi prihranek časa. To so zagotovo pomembne prednosti pri delu od doma. Vendarle pa ima tovrstno delo tudi številne slabosti. Pa začnimo najprej s prednostmi.

Časovna učinkovitost; le to najbolj opazijo ljudje, ki se vozijo na delo izven svojega kraja bivanja. Če odpade vožnja na delo, odpade tudi povečan stres ob prometnih zamaških, kar je za marsikoga še dodatna prednost.

Stroškovna učinkovitost; praviloma potrebujemo manj sredstev za prevoz na delo. Kar nekaj ljudi je v času vrhuncev epidemije prodalo svoje avtomobile, saj so jim predstavljali nepotreben strošek. Prav tako poročajo, da so v času dela na domu imeli (imajo) manj izdatkov za osebno garderobo.

Prožnejša organizacija dela; fleksibilno razporejanje časa kot tudi razporejanje samih delovnih nalog sta za marsikoga ključni prednosti dela od doma. Delo naj bi tako potekalo bolj sproščeno in z manj pritiski.

Večja avtonomija; marsikdo se razveseli tudi večje avtonomije pri opravljanju svojega dela ter samostojnosti pri uresničevanju ciljev in izbiri poti do njih.

Privlačnejša zaposlitev; za ljudi, ki imajo veliko potrebo po uravnoteženju poklicnega in zasebnega življenja, so organizacije, ki ponujajo delo od doma privlačnejše od tistih, ki jih ne.

Manjši ogljični odtis; z zmanjšanjem mobilnosti vsekakor manjši ogljični odtis, ki postaja vse večjemu številu ljudi pomembna vrednota in notranji motivacijski dejavnik.

Lahko izkazane prednosti odtehtajo pomanjkljivosti oz. slabosti dela na domu? Vsaka našteta prednost se lahko spremeni v slabost, če je ne znamo pravilno upravljati in predstavlja vir psihosocialnih tveganj.

Upravljanje stresa zahteva premik od iskanja krivca v zahtevah dela k raziskovanju samega sebe.


Številka:

Več v kategoriji Psihologija

Več člankov iz te kategorije