Sindrom izgorelosti ni niti čisto telesna niti čisto duševna motnja. Človeku je treba dodati tretjo razsežnost, tj. spoznavnost (duhovnost), če želimo opredeliti izgorelost. Človek namreč ni le pameten biološki stroj, temveč veliko več. Poleg telesa in razuma potrebuje še zavest o sebi, tj. sposobnost samozavedanja, ki je duhovna (metafizična) lastnost, značilna le za človeško vrsto.

Zavest o sebi je nekakšen »javni«, nereligiozni del te dimenzije. V tem se razlikuje od živali, ki živijo neozaveščeno in nagonsko. Človekova ozaveščenost pa mu omogoča odgovornost, ki pomeni sprejemati samostojne in odgovorne odločitve.