HRM

Demokracija na delovnem mestu – darilo ali prekletstvo 21. stoletja?

Čas branja 5 min

V času nedavnih političnih pretresov, kot sta bila referendum o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije in izvolitev Donalda Trumpa za 45. predsednika ZDA, bi nekateri morda rekli, da so časi za demokracijo turbulentni. Drugi bi pristavili, da pa se je z volitvami na Nizozemskem, v Franciji in Veliki Britaniji izkazalo, da je ravno demokracija najboljši način za upravljanje države – ne glede na to, kaj se je z njo dogajalo lani.

Demokracija na delovnem mestu ni tako kontroverzna tematika, verjetno zato, ker se na tem področju zadeve še niso začele drastično spreminjati. Večina podjetij namreč še vedno deluje na osnovi hierarhije nadzora in vodenja iz časov industrijske revolucije: izvršni direktorji in vodstvene ekipe; srednji management; vodje ekip in preostali.

A tudi v poslovnem svetu čutimo krčevite spremembe, ki nam jih prinaša nov vir energije v podjetjih – digitalne tehnologije. Moč računalnikov na delovnem mestu res ni nič novega, saj so ti del našega delovnega okolja že vse od 80. in 90. let prejšnjega stoletja. Vendarle pa se na milijarde ljudi prek spleta povezuje, opravlja naloge in tako živi in dela v njem, kar počasi spreminja naše dojemanje delovnih modelov in formatov.

Clayton Christensen, profesor na poslovni šoli prestižne ameriške univerze Harvard, je že leta 1995 skoval besedno zvezo moteče (disruptivne) inovacije. V ospredje je prišla z vzponom interneta in podjetij, ki so rasla veliko hitreje kot nekoč, in to v času začetnega razcveta spleta, pozneje pa s širjenjem naprav, platform in aplikacij, ki danes obvladujejo naša življenja. To je na delovno mesto prineslo novo rahločutnost – konkurenca vašemu tržnemu deležu tako ne prihaja več nujno iz že poznanih virov ali očitnih tekmecev, ki so videti kot vi, se obnašajo kot vi in trgujejo na enak način kot vi.


Številka:

Več v kategoriji HRM

Več člankov iz te kategorije