Vodenje

Deset let po revoluciji globalne učilnice

Čas branja 7 min

Leta 2013 je na največjem ekonomsko političnem forumu v Davosu veliko besede preteklo na račun spletnih izobraževanj. Ozračje mu je bilo zelo naklonjeno, saj je njihov razcvet obljubljal dostop do svetovne zakladnice znanj vsem ljudem po svetu za sprejemljivo ceno z vedno napredujočo kakovostjo.

Izvršni direktorji novo prisotnih spletnih izobraževalnih platform, kot sta Udacity in Coursera (izhajata iz Stanforda), ki sta imeli v svojih učilnicah že več kot dva milijona študentov, so se trepljali po ramenih ob boku pa so jim stali in pritrjevali izobraževalni velikani, predstavniki Harvard in Oxford (ki tudi ponujata spletne izobraževalne programe) in predsedniki uprav najvrednejših družb, kot je Microsoft. Kakšno je stanje deset let po znameniti obljubi, da bo svet postal globalna učilnica?

Dejstvo je, da formalno izobraževanje že nekaj desetletji ne zadostuje potrebam trga, vedno več panog je prisiljenih svojo delovno silo usposabljati in reusposabljati samih. Pristopi k temu so različni, eden izmed vedno bolj uporabljenih pa so tudi MOOC-i ali spletne izobraževalne platforme, ki danes ponujajo tečaje iz vseh mogočih področij, s pomočjo katerih lahko udeleženec pridobi znanja in razvija spretnosti tudi za najbolj iskane poklice, kot je recimo računalništvo, programiranje, razvoj umetne inteligence itn. pa vse do razvoja komunikacijskih veščin in sodobnega voditeljstva. Podatki za leto 2019 kažejo, da je bilo na voljo že 13,5 tisoč različnih tečajev, pri čemer je bilo le v tistem letu na voljo 2,5 tisoč novih. Vse skupaj so imeli MOOC-i v omenjenem letu 110 milijonov uporabnikov (ob tem pa je Kitajska iz podatkov izključena). Največ uporabnikov imajo platforme Coursera, EdX, Udacity, FutureLearn in Swayam. MOOC-e ponuja tudi 900 univerz, diplomo pa je mogoče pridobiti iz 50 različnih MOOC smeri. Ukrepi socialne distance kot posledica zdravstvene epidemije, ki je v letu 2020 pretresla svet, so še znatno povečali število tečajnikov. Recimo Coursera je od sredine marca do sredine maja povečala število uporabnikov za deset milijonov, kar v prevodu pomeni, da je bilo novih vpisov za sedemkrat več kot v istem obdobju lani.

Kaj nam to v resnici pove?

Kako uspešni so tečajniki pri opravljanju svojih poklicev, jim tovrstni tečaji sploh prinesejo znanja, ki jih potrebujejo za svoje delo? Dr. Viktorija Florjančič iz Univerze na Primorskem, Fakultete za management, ki že dve desetletji raziskuje uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij za pridobivanje znanja, navaja, da MOOC tečaje uspešno zaključi in dokonča manj kot 10 odstotkov udeležencev. Pri tem je treba navesti opozorilo raziskovalcev, ki pravijo, da se polovica udeležencev tečajev udeležuje iz radovednosti in ne zaradi potrebe po formalnem opravljenem zaključku tečaja, torej se tečajev udeležujejo neformalno, z namenom pridobiti določena znanja in spretnosti, zaradi katerih bi bolje opravljali svoje delo.


Številka:

Več v kategoriji Vodenje

Več člankov iz te kategorije