DIGITALIZACIJA IN VPLIV NA DELOVNA RAZMERJA

Dr. Luka Tičar, Docent, Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

Osebni računalnik v službi na delovnem mestu uporabljamo vsak dan, dela brez njega si pravzaprav ne moremo več predstavljati. Ob tem nas uporaba sodobnih digitalnih naprav, kamor lahko umestimo vsaj še pametni telefon, tablice in prenosne računalnike, zaznamuje tudi v našem formalno prostem času oziroma času (dnevnega, tedenskega) počitka. Vse več delavcev namreč z delom nadaljuje tudi doma, saj z uporabo omenjenih naprav pisarno iz službe prenesemo v domače okolje.

Številni se v tem smislu sprašujejo o delovnopravni naravi dela doma po koncu uradnega delovnega časa v prostorih delodajalca. Je branje in odgovarjanje na službena elektronska sporočila doma delo, morebiti celo nadurno? Ali bolje, kdaj bi se takšna »službena aktivnost« morda lahko štela v okvir opravljanja dela iz pogodbe o zaposlitvi in s tem v okvir delovnega časa?

Zgornji vprašanji, povezani z institutom delovnega časa, lahko postavimo v kontekst organizacije dela, za katero je primarno zadolžen delodajalec, v čigar interesu bi moralo biti, da delavec doma prosti čas dejansko nameni počitku, in ne nadaljevanju dela. Digitalizacija pa ima poleg vpliva, na katerega smo pravkar opozorili, učinek v tudi mnogo širšem in globljem delovnopravnem pomenu.