Vodenje

Digitalizacija in vpliv na delovna razmerja

Čas branja 10 min

Osebni računalnik v službi na delovnem mestu uporabljamo vsak dan, dela brez njega si pravzaprav ne moremo več predstavljati. Ob tem nas uporaba sodobnih digitalnih naprav, kamor lahko umestimo vsaj še pametni telefon, tablice in prenosne računalnike, zaznamuje tudi v našem formalno prostem času oziroma času (dnevnega, tedenskega) počitka. Vse več delavcev namreč z delom nadaljuje tudi doma, saj z uporabo omenjenih naprav pisarno iz službe prenesemo v domače okolje.

Številni se v tem smislu sprašujejo o delovnopravni naravi dela doma po koncu uradnega delovnega časa v prostorih delodajalca. Je branje in odgovarjanje na službena elektronska sporočila doma delo, morebiti celo nadurno? Ali bolje, kdaj bi se takšna »službena aktivnost« morda lahko štela v okvir opravljanja dela iz pogodbe o zaposlitvi in s tem v okvir delovnega časa?

Zgornji vprašanji, povezani z institutom delovnega časa, lahko postavimo v kontekst organizacije dela, za katero je primarno zadolžen delodajalec, v čigar interesu bi moralo biti, da delavec doma prosti čas dejansko nameni počitku, in ne nadaljevanju dela. Digitalizacija pa ima poleg vpliva, na katerega smo pravkar opozorili, učinek v tudi mnogo širšem in globljem delovnopravnem pomenu.

V zadnjem času se soočamo s pojavom nekaterih novih oblik dela, pri katerih osrednjo vlogo predstavljajo digitalne platforme (e-platforme). Slednje so medij, namenjen bolj ali manj (ne)določenemu krogu ljudi za opravilo določenega dela, del ali storitev. S pomočjo e-platforme subjekt, ki jo vzpostavlja, nalaga določene storitve, ki jih določen posameznik lahko opravi ali zagotovi. V takšnem primeru imamo svojevrstno tristransko razmerje, pri katerem eno stran predstavlja e-platforma. V angleškem jeziku takšno obliko dela imenujejo crowdwork(ing) (množično delo), delodajalci oziroma skrbniki platforme so crowdsourcers, tisti, ki storitev opravijo ali zagotovijo, so crowdworkers (množični delavci). Običajna lastnost te oblike dela je, da se delo išče s pomočjo digitalnega pripomočka, z njim pa se delo ali storitev običajno tudi opravi. Navadno do stika med osebama sploh ne pride, še najbližjo stično točko v digitalnem smislu predstavlja e-platforma. Kot oblika množičnega dela pa se v praksi že pojavljajo tudi oblike dela, kjer se prek podobne e-platforme išče ljudi za opravilo dela, ki samo po sebi ni digitalizirano. Primer takšne oblike množičnega dela je denimo e-platforma podjetja Uber za opravljanje taksi prevozov.


Številka:

Več v kategoriji Vodenje

Več člankov iz te kategorije