Digitalizirana Slovenija
Čas branja 5 minPrepričan sem, da je med vami še kdo, komur gre ob medijskem poročanju o »digitalizaciji« slovenskega gospodarstva in javne uprave občasno na smeh. Tisti posamezniki, ki so nam blizu nove tehnologije in poslovni modeli, ki jih deloma omogoča prav razvoj novih tehnologij, se v zadnjih desetih letih pogovarjamo o četrti industrijski revoluciji, ki jo je in še bo prinesel v naše pisarne, proizvodne prostore, izobraževalne institucije, pa tudi gospodinjstva internet.
Internet je osnovna platforma, katere razvoj je omogočil razvoj številnih drugih inovacij, ki so nam danes samoumevne in si življenja brez njih ne znamo več predstavljati. Kljub temu je klik slovenskega zaposlenega na ikono enega od brskalnikov na njegovem računalniku še pred kratkim pomenil v očeh delodajalca nekakšen odmik od njegovih delovnih nalog.
Pred približno enajstimi leti sem bil priča dogodku, ko je direktor enega izmed zaposlenih povabil na zagovor, ker mu je IT-oddelek poročal, da je ta zaposleni porabil izredno veliko časa na internetu. Kaj je tam iskal, direktorja niti ni pretirano zanimalo. Nekaj let pozneje, natančneje 2009 smo izvedli svojo investicijo v danes izredno uspešno podjetje Celtra. Zaradi naše odločitve sem se moral takrat skupaj s svojim predsednikom nadzornega sveta zagovarjati pred enim od večjih investitorjev v skladu tveganega kapitala, ki ga upravljam, saj smo po mnenju tega investitorja investirali v podjetje, ki se ukvarja izključno z zabavo in računalniškimi igricami (Celtra razvija programske rešitve za oglaševanje na mobilnih napravah). Stopnja razumevanja novih tehnologij in potenciala, ki ga je prinesel razvoj interneta in z njim povezanih tehnologij, je bila izredno nizka. Lahko bi celo rekel, da je prevladala ignoranca, saj je bilo veliko lažje izreči pavšalno sodbo, da so mobilne tehnologije »računalniške igrice« in da v tem ni prihodnosti, kot pa se podrobno seznaniti z novimi tehnologijami, ter se jih naučiti uporabljati. Morda je k temu prispevala tudi relativno visoka povprečna starost vodstvenih kadrov v nekaterih večjih slovenskih podjetjih, saj je splošno znano, da mlajše generacije hitreje usvojijo nove tehnologije, medtem ko je odpor do slednjih običajno večji pri starejših generacijah.
Če je razvoj interneta pomenil osnovo za četrto industrijsko revolucijo, pa je njeno eksplozivno širitev prinesel razvoj mobilnih tehnologij. V teh dneh je minilo deset let od predstavitve prve generacije mobilnega telefona iPhone. Premik uporabe interneta iz fiksnih in prenosnih računalnikov v naše žepe na mobilne telefone je po mojem mnenju največja sprememba, ki je doslej zaznamovala četrto industrijsko revolucijo. Lahko je biti danes strokovnjak in deliti modrosti, da je bilo to jasno že pred desetletjem, da je potencial mobilnega interneta veliko večji, kot pa če imamo do njega dostop le, ko sedimo za pisalnimi mizami. Pa vendar lahko skoraj poimensko poimenujem vse v Sloveniji, ki so v to resnično verjeli že od začetka. Če bi bilo teh »Nostradamusov« več, potem bi imeli v Sloveniji več tovrstnih podjetij, kot je denimo Outfit7, o katerem se ravno v zadnjem času ogromno piše in ki izvira iz leta 2009. Še več, živo se spomnim, kako sem bil gost na konferenci prav okrog leta 2010, ko mi je priznan profesor z ljubljanske Ekonomske fakultete po mojem predavanju postavil kar nekaj provokativnih vprašanj na temo prihodnosti slovenskega podjetništva, če se bodo vsi, ki nekaj vedo o programiranju, ukvarjali z razvojem nekih neumnih računalniških igric in pri tem več kot očitno namigoval na prej omenjeno podjetje. Po njegovem takratnem prepričanju bi se morala slovenska start-up podjetja razviti okrog akademskega znanja, ki je bilo takrat po mednarodnih kazalcih v Sloveniji najbolj razvito, to pa je pomenilo biotehnologijo in nano materiale. Ta isti profesor je nekaj let pozneje popolnoma obrnil svojo ploščo in danes podjetjem v Sloveniji svetuje pri »digitalizaciji« in glasno zagovarja uporabo mobilnih orodij, tudi družbenih omrežij v poslovnih procesih.
Kakorkoli, Slovenija je v zadnjem letu ali dveh stopila na pot digitalizacije. O tem fenomenu se govori v gospodarstvu in številna podjetja masovno iščejo načine, kako implementirati dognanja in rešitve, ki so v segmentu manjših podjetij že dokaj standardno uporabljane. Zavedati se je sicer treba, da je implementacija določene rešitve v velik gospodarski sistem neprimerno bolj kompleksna kot pa v manjšem podjetju, pa vendar. Tisti, ki smo obiskovali podjetniške in specializirane industrijske konference in dogodke s področja digitalne ekonomije v zadnjih desetih letih, smo lahko opazovali, kako so na ta nov segment vstopila največja svetovna podjetja, ki danes večino področij tudi popolnoma obvladujejo. Podjetja, kot so Microsoft, Oracle, Cisco, BMW in podobna, so možnosti za zaslužek, ki jih omogoča digitalna družba, izjemno dobro izkoristila. Svojo močno pozicijo, ki so jo imela že pred uveljavitvijo novih tehnoloških dognanj v zadnjih letih, so samo še izboljšala. Težko bi torej rekli, da živimo v času nekakšne vzporedne ekonomije, kjer novonastala tehnološka podjetja po desni prehitevajo uveljavljene igralce na trgu. Res je, da se določene industrijske panoge spreminjajo in se v njih karte moči mešajo na novo, vendar v večini panog bogati postajajo bogatejši, pri tem pa s pridom izkoriščajo svoj položaj, ki jim omogoča, da preko nakupov start-up podjetij z močnim tehnološkim talentom še izboljšujejo svoje tehnološke rešitve in se še bolje prilagajajo razmeram na trgu. Največja svetovna podjetja imajo danes dovolj sredstev, da svoj nadaljnji razvoj financirajo pretežno preko nakupov drugih podjetij in v manjši meri z lastnim razvojem. Veseli me, da so ta trend prepoznala tudi slovenska podjetja in da se danes mnogo govori o tem v domačih medijih, ter izobražuje tudi širšo javnost o nujnosti prehoda na digitalno poslovanje. Veliko manj pa me radostijo visoko leteče izjave o tem, kako bo Slovenija postala referenčna država v Evropi, kar se tiče digitalizacije, ko pa vemo, da so nekatere evropske države po stopnji digitalizacije krepko pred nami in s tovrstnimi izjavami izpademo neresni v očeh tistih, ki razmere poznajo nekoliko bolje od naših samovšečnih politikov.
Podjetja, kot so Microsoft, Oracle, Cisco, BMW in podobna, so možnosti za zaslužek, ki jih omogoča digitalna družba, izjemno dobro izkoristila.
