Digitalna prihodnost delovnega prava
Čas branja 12 minOdveč se je spraševati, ali bo imela digitalizacija kakšen vpliv na obstoječ koncept delovnega razmerja. Digitalizacija, robotizacija, avtomatizacija, vedno večja moč računalnikov, umetna inteligenca in podobno so nas vpeljali v obdobje četrte industrijske revolucije,1 ki temeljito spreminja poslovne modele in s tem tudi organizacijo dela. V literaturi se pojavljajo različna poimenovanja za ta pojav, kot so sharing economy, gig economy, platform economy, on-demand economy/work ipd. Zlasti se izpostavlja vpliv (digitalnih) platform, kajti te omogočajo realokacijo storitev, uporabljajo pa se lahko tako za preprosta dela kot za tista, ki jih opravljajo visoko usposobljeni delavci.
S tem se težišče premika s posameznika s pogodbo o o zaposlitvi za določeno delovno mesto (workplace) na naročilo za izvedbo različnih opravil (tasks) pogodbenikom/podizvajalcem. Tako spremenjena organizacija dela povzroča številne posledice, ki med drugim odpirajo ključna delovnopravna ter kadrovska vprašanja. Zato bomo v prispevku najprej predstavili (potencialni) vpliv digitalizacije na trg dela, v nadaljevanju pa se osredotočili na tiste institute delovnega prava, ki se jim najbolj majejo tla.