Odveč se je spraševati, ali bo imela digitalizacija kakšen vpliv na obstoječ koncept delovnega razmerja. Digitalizacija, robotizacija, avtomatizacija, vedno večja moč računalnikov, umetna inteligenca in podobno so nas vpeljali v obdobje četrte industrijske revolucije,1 ki temeljito spreminja poslovne modele in s tem tudi organizacijo dela. V literaturi se pojavljajo različna poimenovanja za ta pojav, kot so sharing economy, gig economy, platform economy, on-demand economy/work ipd. Zlasti se izpostavlja vpliv (digitalnih) platform, kajti te omogočajo realokacijo storitev, uporabljajo pa se lahko tako za preprosta dela kot za tista, ki jih opravljajo visoko usposobljeni delavci.

S tem se težišče premika s posameznika s pogodbo o o zaposlitvi za določeno delovno mesto (workplace) na naročilo za izvedbo različnih opravil (tasks) pogodbenikom/podizvajalcem. Tako spremenjena organizacija dela povzroča številne posledice, ki med drugim odpirajo ključna delovnopravna ter kadrovska vprašanja. Zato bomo v prispevku najprej predstavili (potencialni) vpliv digitalizacije na trg dela, v nadaljevanju pa se osredotočili na tiste institute delovnega prava, ki se jim najbolj majejo tla.