DIGITALNE KOMPETENCE SODELAVCEV

DR. SREČO ZAKRAJŠEK, dekan IAM Visoke šole za multimedije, raziskovalec področja digitalnih kompetenc in sodobnih načinov izobraževanja

Facebook
Twitter
LinkedIn

 Digitalne kompetence sodijo med ključne kompetence za uspešno delo, vedno bolj nepogrešljive pa so tudi za delovanje državljanov v vsakdanjem življenju ter s tem posredno in neposredno za poslovanje sodobnih podjetij. Zato ni naključje, da so med prvimi, že leta 2015, poskušali določiti potrebne digitalne kompetence kupcev.1 To omogoča oceno stanja in zahtev, ki jih mora ponudnik upoštevati, ter obenem ponuja nove ideje in možnosti.

Na splošno lahko digitalne kompetence opredelimo kot zmožnost ali sposobnost posameznika, ki ima dovolj znanja in veščin, da opravi neko nalogo v digitalnem okolju pravilno (varno, kritično), in učinkovito.

Ocena digitalnih kompetenc sodelavcev

Vodje in sodelavci, ki so odgovorni za kadre, imajo praviloma pri digitalnih kompetencah sodelavcev precej težav, saj te za večino področij niso določene. Zato morajo posamezne panoge pripraviti merila in standarde za digitalne kompetence same (lahko tudi na ravni EU), pri čemer bodo imeli ključno vlogo vodje oziroma izobraževalci v podjetjih in organizacijah. Pri tem imamo lahko kar nekaj pomoči. V EU so pripravili konkreten izvedbeni načrt in vrsto ukrepov, s katerimi bodo pomagali državam in izobraževalnim institucijam internacionalizirati delo, posodobiti njihove programe ter omogočiti dostop do kakovostnih gradiv in projektov.2

 
Digitalnih kompetenc je veliko vrst, na različnih področjih in ravneh, ter se nenehno spreminjajo in nadgrajujejo. Tega se morajo zavedati vsi, ki želijo pripraviti sistematično analizo stanja in potreb ter program izobraževanja in usposabljanja sodelavcev. Posebej je treba opozoriti, da je večina sedanjih ocen vezana na samoocenjevanje, medtem ko je za realno oceno treba digitalne kompetence preveriti v praksi.

Od leta 2017 je v uporabi Evropski digitalni kompetenčni okvir za državljane (DigComp 2.1)3, ki uvaja podrobnejši opis osmih stopenj strokovnosti in primerov ter je podlaga za razvoj okvirov za posamezna področja.

Osnovna področja

informacijska in podatkovna pismenost, komunikacija in sodelovanje, ustvarjanje digitalnih vsebin, varnost, reševanje težav (pri uporabi digitalnih tehnologij).

Osnova za posamezno raven so učni dosežki, upoštevana sta tudi Bloomova taksonomija in Evropski okvir kvalifikacij, saj želijo pripraviti za različna področja teste, s katerimi bi lahko realno izmerili digitalne kompetence ter jih univerzalno uporabili za vsa področja in ravni v družbi. Ker je 21 vrst digitalnih kompetenc in 8 ravni kompetenc, je treba za vsako konkretno področje ali proces pripraviti 168 opisnikov, po katerih se lahko določijo posameznikove digitalne kompetence. Ker gre pri celotni oceni in vrednotenju za zelo obsežno in zahtevno delo, je pričakovati, da bodo odgovorni v organizacijah na podlagi zahtev procesov, v katerih sodeluje, izbrali le najpomembnejše digitalne kompetence in raven teh na določenih področjih, za vsakega posameznika.

V pomoč jim je lahko certifikatni sistem ECDL (European Computer Driving Licence)4, ki preverja predvsem računalniško-informacijski del digitalnih kompetenc, delno pa tudi komunikacijo. Za samooceno vseh področij digitalnih kompetenc posameznikov, na treh ravneh (osnovni uporabnik, samostojni uporabnik, usposobljeni uporabnik), je uveljavljen tudi EUROPASS.5

Na ta način so pripravljene ali se lahko pripravijo digitalne kompetence tudi za druga področja kompetenc in za poljubno strokovno področje.

Digitalne kompetence izobraževalcev

Ker so v EU spoznali, da imajo najpomembnejšo vlogo pri uvajanju pridobivanja digitalnih kompetenc izobraževalci, so leta 2018 pripravili DigCompEdu,6 ki zelo natančno opredeljuje digitalne kompetence izobraževalcev in postopke pridobivanja teh kompetenc.

Kompetence izobraževalcev so razdeljene na šest ravni – od začetnika (A1) prek raziskovalca (A2), vključevalca (B1), strokovnjaka (B2), voditelja (C1) do najvišje stopnje – pobudnika (C2), ki naj bi preizkušal visoko inovativne in zahtevne digitalne tehnologije ter razvijal nove pedagoške pristope.

Možnosti za izboljšanje digitalnih kompetenc
Tehnološko napredna podjetja že sistematično spremljajo in razvijajo digitalne kompetence sodelavcev, v večini pa to poteka stihijsko ali sploh ne. V prispevku je nekaj podatkov in spodbud, da se tega lotite čim prej – smiselno in racionalno.
 

Med najpomembnejšimi nalogami na področju digitalnih kompetenc so:

·         analizirati stanje in pripraviti agilni razvojni načrt za digitalne kompetence v organizaciji;

·         zagotoviti digitalno infrastrukturo kot univerzalni dostop do zelo kakovostnih in poceni mobilnih širokopasovnih storitev;

·         omogočiti dostop do potrebnih online storitev in vsebin;

·         zagotoviti izbor prihodnjih sodelavcev, ki imajo pozitiven odnos in pristop do sodobnih tehnologij, ter pripraviti redno izobraževanje in usposabljanje sodelavcev in, kjer je možnost, tudi certificiranje.

Literatura in viri
 
1        Brečko, B., Ferrari, A., edited by Vuorikari, R., Punie, Y. (2016). The Digital Competence Framework for Consumers. Joint Research Centre Science for Policy Report. EUR 28133 EN; doi:10.2791/838886. (8. 8. 2019).

2        http://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/bitstream/JRC103155/lfna28133enn.pdf

3        Digital Educational Plan. 2018. Education and Training, European Commission. https://ec.europa.eu/education/education-in-the-eu/digital-education-action-plan_en (8. 8. 2019).

4        DigComp 2.1. Okvir digitalnih kompetenc za državljane. Osem ravni doseganja kompetenc in primeri rabe (prevod). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 2017. https://www.zrss.si/pdf/digcomp-2-1-okvir-digitalnih-kompetenc.pdf (8. 8. 2019).

5        http://www.racunalniskitecaj.si/ecdl (8. 8. 2019).

6        EUROPASS. Digitalne kompetence, 2017. https://europass.cedefop.europa.eu/sl/resources/digital-competences (8. 8. 2019).