Digitalne kompetence sodijo med ključne kompetence za uspešno delo, vedno bolj nepogrešljive pa so tudi za delovanje državljanov v vsakdanjem življenju ter s tem posredno in neposredno za poslovanje sodobnih podjetij. Zato ni naključje, da so med prvimi, že leta 2015, poskušali določiti potrebne digitalne kompetence kupcev.1 To omogoča oceno stanja in zahtev, ki jih mora ponudnik upoštevati, ter obenem ponuja nove ideje in možnosti.

Na splošno lahko digitalne kompetence opredelimo kot zmožnost ali sposobnost posameznika, ki ima dovolj znanja in veščin, da opravi neko nalogo v digitalnem okolju pravilno (varno, kritično), in učinkovito.

Ocena digitalnih kompetenc sodelavcev

Vodje in sodelavci, ki so odgovorni za kadre, imajo praviloma pri digitalnih kompetencah sodelavcev precej težav, saj te za večino področij niso določene. Zato morajo posamezne panoge pripraviti merila in standarde za digitalne kompetence same (lahko tudi na ravni EU), pri čemer bodo imeli ključno vlogo vodje oziroma izobraževalci v podjetjih in organizacijah. Pri tem imamo lahko kar nekaj pomoči. V EU so pripravili konkreten izvedbeni načrt in vrsto ukrepov, s katerimi bodo pomagali državam in izobraževalnim institucijam internacionalizirati delo, posodobiti njihove programe ter omogočiti dostop do kakovostnih gradiv in projektov.2

Digitalnih kompetenc je veliko vrst, na različnih področjih in ravneh, ter se nenehno spreminjajo in nadgrajujejo. Tega se morajo zavedati vsi, ki želijo pripraviti sistematično analizo stanja in potreb ter program izobraževanja in usposabljanja sodelavcev. Posebej je treba opozoriti, da je večina sedanjih ocen vezana na samoocenjevanje, medtem ko je za realno oceno treba digitalne kompetence preveriti v praksi.

Od leta 2017 je v uporabi Evropski digitalni kompetenčni okvir za državljane (DigComp 2.1)3, ki uvaja podrobnejši opis osmih stopenj strokovnosti in primerov ter je podlaga za razvoj okvirov za posamezna področja.