DISKRIMINACIJA V PRAKSI – NEENAKA OBRAVNAVA POSAMEZNIKA BREZ UPRAVIČENEGA RAZLOGA

KATARINA BABNIK, visokošolska učiteljica na Katedri za psihologijo dela in organizacije na Oddelku za psihologijo Univerze v Ljubljani in

Facebook
LinkedIn

EVA BOŠTJANČIČ, visokošolska učiteljica na Katedri za psihologijo dela in organizacije na Oddelku za psihologijo Univerze v Ljubljani.

V najširšem pogledu diskriminacija pomeni neupravičeno manj ugodno obravnavo osebe zaradi njenih oz. njegovih osebnih okoliščin. Pomeni torej neenako obravnavo posameznika brez upravičenega razloga – ko imamo glede na razpisne pogoje in zahteve več enakovrednih kandidatov in kandidatk, a damo prednost pri zaposlitvi, na primer: partnerju že zaposlene delavke (ker predvidevamo, da bomo zato imeli kot vodja boljšo podporo v ekipi), osebi, ki pripada določeni politični stranki (ker predvidevamo, da bomo s tem pridobili večjo politično podporo v okolju delovanja), materi samohranilki (ker predvidemo, da ima težji finančni položaj od drugih), starejšemu gospodu (ker smo tudi mi starejši in razumemo, da težje najde službo), ali mlajši delavki (ker predvidevamo, da bomo imeli manj stroškov v povezavi z delovnim razmerjem).

 

Pod pojmom obravnava lahko štejemo odločitve (npr. v postopkih napredovanja), konkretna ravnanja (npr. zamujanje na delo zaradi oddaljenosti delovnega mesta od doma) ali vedenja (npr. nespoštovanje do mlajšega šefa) ter opustitev oz. odsotnost odločitev (npr. izključitev mladih pri procesu odločanja ali starejših iz procesa izobraževanja), ravnanj in vedenj. 

Diskriminacija

Socialni psihologi diskriminacijo opredelijo kot vedenje, usmerjeno k članom določene kategorije oz. skupine, zgolj zato, ker so člani te kategorije, in ne »zaradi morebitne posebne zaslužnosti ali vzajemnosti«1. Pojem zaslužnosti je ključen za izvajanje in zaznavanje diskriminacije. Ne smemo ga razumeti kot objektivno opredeljeno merilo, temveč kot merilo, ki ima svoje korenine v zgodovinskih in sodobnih neenakostih in družbenih normah; izvajalec in žrtev diskriminacije pa imata zato drugačna prepričanja v zvezi s tem, kaj je diskriminacija.1

Diskriminacijo lahko izkusimo na različnih življenjskih področjih. Ne glede na to, kje se oseba ali skupina z diskriminacijo sooča, ima diskriminacija negativne in dolgotrajne posledice. Meta-analiza2 predhodnih raziskav odnosa med zaznavanjem diskriminacije in različnimi pozitivnimi in negativnimi vidiki blagostanja je pokazala robusten negativen odnos med zaznavanjem diskriminacije in blagostanjem, v različnih situacijah, neodvisno, ali gre za osebno (usmerjena na specifično osebo) ali skupinsko diskriminacijo (usmerjena na skupino z določenimi značilnostmi). Poleg učinkov na duševno in fizično zdravje žrtev ima diskriminacija tudi širše organizacijske, družbene in ekonomske posledice, ki zmanjšujejo blagostanje celotne družbe.3

Diskriminacija na delovnem mestu

Diskriminacija na