Doba hackatonov
Čas branja 6 minJulija 2007 je bil v Boulderju, Colorado, ZDA, organiziran prvi Startup Weekend. Združil je 70 nadobudnih podjetnikov, ki so si v manjših ekipah zastavili cilj v 54 urah (dva dneva in pol) ustvariti zagonska (startup) podjetja oziroma čim bolj dodelane ideje. V tistem času je Eric Ries pisal blog Startup Lessons Learned, na podlagi česar je l. 2011 izdal knjigo The Lean Startup. Pred tem je Steve Blank izdal knjigo The Four Steps to Epiphany, Alexander Osterwalder pa Business Model Generation. V njih sta razdelala vsak svoj del metodologije in orodij, ki skupaj z Riesovimi ugotovitvami ter izkušnjami tvorijo ogrodje Lean Startup metodologijo. Startup Weekendi so se do danes razširili po vsem svetu, priredili so jih že v več kot 1000 mestih v 135 državah po vsem svetu.
Na njem je svoje ideje razvijalo že več kot 210.000 podjetnikov in vodilna metodologija pri razvijanju idej je ravno Lean Startup. V Ljubljani je bil prvi Startup Weekend l. 2012 v Ljubljani in od takrat naprej vsa leta zelo pogosto v različnih krajih, v različnih zasedbah, z različnimi ozadji, zgodbami in imeni. Sam sem sodeloval pri več kot 15 takšnih dogodkih, pri nas in v tujini: od celotne organizacije in izvedbe, do uvodnih nagovorov in mentoriranj. Energija, zavzetost in dinamičnost so vedno fantastični in vsakomur, ki takega ali podobnega dogodka še ni izkusil, ga zelo toplo priporočam – v kakršnikoli vlogi. Uspešne zgodbe po navadi vzpodbudijo nastanek novih, podobnih zgodb. Tako so se pojavili Lean Startup Machine, AngleHack, DragonHack, StartupGrind, Startup Pirates, 3DayStartup in … Hackathoni. Hackathoni, ki se jih v zadnjem času lahko udeležimo precej pogosto, imajo dve značilnosti, ki sta jih na začetku ločili od Startup Weekendov in podobnih dogodkov. Hackathoni so bili na začetku strogo programerski in na njih so v dolgem, strnjenem in stresnem obdobju med seboj tekmovali in se dokazovali najboljši programerji (hacking + marathon = hackathon). Večinoma so bili ti hackathoni interni ali pa pod okriljem enega podjetja, po navadi tehnološkega. Širša javnost je za hackathone dejansko prvič slišala ob precej dobro obiskanih ogledih filma The Social Network, ki je opisoval zgodbo in rast Facebooka. Facebook je eno od takih tehnoloških podjetij, ki že od leta 2007 redno izvaja interne programerske hackathone.
ackathoni so bili v svojih začetkih torej zelo programerski, tehnološki in interni, pod okriljem podjetij, večinoma tehnoloških. V zadnjem času pa sta se poti Startup Weekendov in Hackathonov združili. V poplavi zelo podobnih dogodkov, lahko brez slabe vesti zamenjujemo imena Startup Weekend, Hackathon ali celo kakšno tretje. Dogodki so lahko popolnoma odprte narave, mešani (predstavniki določenega podjetja in izbrani zunanji udeleženci) ali pa popolnoma zaprti. Praviloma ni več poudarek na tehnologiji in programiranju, pač pa na razvijanju in preverjanju poslovnih idej in modelov. Vsega tega je danes povsod že res veliko in vedno več. In to je enostavno čudovito. Kot aktivnega člana start-up okolja, me pogosto vprašajo: Ali ni že malo preveč vsega skupaj, vseh teh dogodkov, tekmovanj, start-upov? Nikakor. Še vedno je ogromno posameznikov, ekip in idej, ki jih še nismo zbezali iz garaž, podstrešij, laboratorijev, učilnic ter jim dali podporo ter pospešek, ki ga zdaj lahko res kvalitetno damo.
speh start-up idej (zunanjih ali internih z vidika podjetja) je stvar številk. Več kot jih bomo začeli, obdelali, usmerjali, obračali in veliko sproti ubijali, več jih bo preživelo in uspelo, nekateri zares lepo. Z dobro razvitim podpornim okoljem, programi, mentorji in financiranjem, lahko to počnemo res učinkovito in hitro. Pred nami so lepi časi in velika zrela podjetja so se “prebudila” ravno pravi čas. Včasih kakšen svoj govor na odru začnem z masko Star Wars junaka, da lahko razvijem zgodbo “The Empire Strikes Back”, ker res verjamem v to. Velika zrela podjetja lahko zdaj zelo dobro izkoristijo metodologije, prijeme, dogodke in mentorje, ki so se ustvarjali in kalili s prvimi generacijami start-upov, pred današnjo dobo, dobo hackathonov.
Veliko začetkov, veliko trdega dela
Kljub vsej tej evforiji in res lepim možnostim za ogromno novih inovativnih, podjetniških začetkov zunaj in znotraj velikih organizacij pa so to vseeno le začetki. In po energetičnih, evforičnih začetkih vedno pride streznitev in realnost trdega dela z veliko vmesnih razočaranj – ki so grenka, tudi če so na začetku napovedana. Startup Weekendi in Hackathoni so super kalilnice, začetni pospeški in popotnica za dolgo, trnovo pot brstenja in gojenja idej. Razvoj, testiranje, eksperimentiranje, iteriranje, pivotiranje in ubijanje zahtevajo vztrajnost na dolgi rok, red in disciplino, tempo ter neugodna vprašanja. Večino teh stvari ni potrebnih v evforiji hackathonov. Zato se z veseljem sestanem z vodstvi podjetij, ki so izvedla uspešne hackathone in jih vprašam: Kaj pa zdaj, kako bomo pa zdaj to naprej peljali? Vsake zabave je enkrat konec in začeti se mora trdo delo. Ko se ekipe in ideje vrnejo z vikenda, kjer so delovali v namenoma odmaknjenem in kreativnem okolju, jih v ponedeljek pričaka kruta realnost sveta, iz katerega so pobegnili za en zabaven in navdihujoč vikend. Takrat se začnejo res prave, dobre zgodbe. Hackathon preživi vsak, tednov in mesecev trdega dela po tem pa ne. Ideja pa sploh malokatera. Vendar tiste ekipe in posamezniki, ki zdržijo in preživijo ta drugi, daljši in veliko bolj pomemben del, so pravi zmagovalci. Ti so vredni skoraj vsake nadaljnje investicije in zaupanja. To so pravi testi. Sam gledam z največjim veseljem in optimizmom na te zgodbe, ki se bodo zdaj začele odvijati res v večjem številu.
Interni-interni Hackathoni
Omenil sem že, da so Hackathoni oziroma Startup Weekendi treh tipov: popolnoma odprti, mešani (pod okriljem podjetja s kontrolirano udeležbo zunanjih deležnikov) in popolnoma interni (samo za udeležence znotraj podjetja). Sam pa sem imel konec prejšnjega leta priložnost sodelovati še pri dveh, ki sta bila tipa »interni-interni«. Naj razložim, za kaj gre. Bistvo večine vseh Startup Weekendov in poslovnih hackathonov je razvoj neke poslovne ideje v smislu novega produkta, storitve in poslovnega modela za končno stranko, ki bo na tak ali drugačen način to novo storitev ali produkt tudi plačala – posredno ali neposredno. Start-upu ali večjemu, zrelemu podjetju, ki bo na startup-hackathon način lansiralo razvoj tega novega produkta ali storitve. Novembra lani sem za veliko mednarodno podjetje (20.000+ zaposlenih) s sedežem na Danskem izpeljal hackathon za najvišje vodstvo kadrovskih služb iz vseh držav, kjer so prisotni. Kadroviki so poleg računovodij in kontrolnikov verjetno zadnji, ki padejo na misel, ko pomislimo na hackathon. Njihove stranke oziroma odjemalci so interni. Vodstvo in drugi zaposleni in seveda kandidati za zaposlitev – nikakor pa zunanje končne stranke v klasičnem pomenu. Pa vendar smo si ravno to zastavili za izziv: na hackathon način poiskati nove ideje in rešitve, s katerimi bi bila storitev kadrovikov do svojih (notranjih) odjemalcev veliko boljša, hitrejša, bolj digitalna in učinkovitejša. Za večino je bilo vse skupaj precej velik šok. Poleg dela na samih inovativnih idejah so dobili tudi dragoceno izkušnjo in uvid v način dela ter novo kulturo, ki bo zajemala vedno večji del zaposlenih, ki jim taisti kadroviki zagotavljajo storitve. Vtis je bil zelo pozitiven in v tej smeri se bo nadaljevalo tudi letos. Dogodku takega tipa rečem interni-interni. Interni za podjetje in interni v smislu usmerjenosti idej, rešitev, produktov in storitev. Drugi dogodek take vrste se je zgodil kmalu za tem, pri istem podjetju, še v istem tednu. Oddelek, ki skrbi za nabavno verigo (Supply Chain), se je odločil, da bo na startup-hackathon način poiskal nove ideje in rešitve, ki bodo še izboljšale njihove interne procese in storitve – od dobaviteljev, skozi proizvodnjo do odpreme. Vedno z navdušenjem opazujem, kako se sprosti inovativni in podjetniški potencial zaposlenih, če jim damo prostor, čas in pravilen okvir. Tudi ta je bil uspešen in navdihujoč interni-interni hackathon.
Doba hackathonov je tu. Tehnoloških, poslovnih, odprtih, internih in internih-internih. Izkoristimo jo na polno. Vse nove začetke, ki jih prinaša in tudi vse trdo delo ter disciplino, brez katerih po hackathonih ne gre.
