Družba

Dobrodelnost med zaposlenimi je strateška kadrovska odločitev

Čas branja 5 min

V sodobnem svetu se posamezniki lahko počutijo odtujene in brez pravega smisla. Zato vse bolj iščejo različne dejavnosti, ki bi jim pomagale k osebni izpolnitvi. Zadovoljstvo zaposlenih je velikokrat odvisno od višjega cilja, ki ga ti občutijo pri delu, in je odraz vrednot podjetja. Družbeno odgovorna podjetja vse bolj prepoznavajo, da je sodelovanje v dobrodelnih projektih konkurenčna prednost na trgu zaposlovanja ter strateška odločitev pri negovanju odnosov z zaposlenimi.

Foto: UNICEF/UNI484376/Flores

V razvitem svetu se običajno močno osredotočamo na lovljenje uspeha, finančne cilje in tekmovanje oz. primerjanje z drugimi. Pomembne človeške vrednote, kot so solidarnost, empatija, skrb za druge, povezovanje, sodelovanje … pa so potisnjene na stranski tir. Tak način življenja lahko povzroča občutke odtujenosti, izčrpanosti, neizpolnjenosti in izgube smisla. 

Dobrodelnost med zaposlenimi: sodelovanje z nevladnimi organizacijami

K občutkom notranje izpolnjenosti, koristnosti, hvaležnosti in doseganja višjega cilja lahko prispeva tudi sodelovanje pri projektih nevladnih organizacij.

»Glede na to, da prihajam iz poslovnega sveta, mi delo z Unicefom Slovenija omogoča, da se za vsaj nekaj časa odtrgam od lovljenja novih poslov in dobička, ter svoj čas posvetim pomoči organizaciji, ki pomaga najbolj nedolžnim in najbolj nemočnim – otrokom. Da sem lahko del tega mi preprosto pomeni – veliko,« je povedal Miha Žerko, predsednik uprave Skupine SRC in predsednik upravnega odbora Unicefa Slovenija. 

Tudi Mirjano Dimc Perko, ustanoviteljico in glavno izvršno direktorico InCona ter članico upravnega odbora Unicefa Slovenija, kombinacija prostovoljstva in rednega dela navdaja z osebnim zadovoljstvom: »V življenju je pomembno, da poleg zagotavljanja lastne eksistence del svojega časa in sposobnosti namenimo tudi za tiste, ki so rojeni z manj sreče v življenju.«

Zadovoljni zaposleni so seveda želja in cilj vsakega delodajalca. Aktivnosti, ki zaposlene pritegnejo, navdušijo in pustijo poseben pečat so zagotovo znak zrelosti vodstva in zavedanja o potrebah zaposlenih ter lahko vključujejo dobrodelnost na delovnem mestu.

Spodbujanje zaposlenih za dobrodelne programe

Mateja Čampa, svetovalka izvršnega direktorja Unicefa Slovenija za zbiranje sredstev je v preteklosti kot vodja kadrovske službe za 100 ljudi v privatni zavarovalnici dobila dober vpogled v to, kako lahko podjetje oz. kadrovska služba koncept dobrodelnosti in družbene odgovornosti vključi v procese zaposlovanja in kasnejšega razvoja zaposlenih. 

To lahko vključuje iskanje posameznikov, ki imajo izkušnje ali zanimanje za prostovoljno delo in prispevanje k skupnosti. Pa tudi spodbujanje zaposlenih, da se vključijo v dobrodelne programe kot del njihovega osebnega in poklicnega razvoja.

»Spomnim se, da so bili najboljši team buildingi prav tisti, ki so bili povezani z dobrodelnostjo. Tisti, kjer smo vsi zaposleni skupaj barvali, sadili, obrezovali, pospravljali, čistili oz. delali aktivnosti v dober namen in se na koncu tudi zabavali,« je povedala Mateja Čampa. »Skupno delo za družbeno dobro se je dotaknilo zaposlenih, kar so odkrito in z veseljem tudi povedali. Dan, ki je namenjen dobrodelnosti človeka obogati, zadovolji. Je dan, ki si ga zapomniš. Zadovoljstvo zaposlenih je imelo pozitiven vpliv tudi na njihovo delo še dolgo potem, ko je bil dan dobrodelnosti že daleč za nami.«

Dobrodelnost krepi delovno kulturo in zadovoljstvo zaposlenih

Na ta način podjetja oz. kadrovske službe ne le prispevajo k izboljšanju družbe, ampak tudi krepijo delovno kulturo, moralno zadovoljstvo in angažiranost zaposlenih znotraj podjetja, kar v končni fazi vodi tudi v večjo učinkovitost in kreativnost ter manj kadrovskih menjav.

O posebnih občutkih izpolnjenosti in hvaležnosti, ki jih sprožajo sodelovanja med podjetji in nevladnimi organizacijami, pričajo tudi izkušnje Mitje Petroviča, nekdanjega člana uprave UNICEF-a Slovenija in nekdanjega partnerja Skupine Publicis v Sloveniji, in Martina Starihe, direktorja naročnikov na LUNA TBWA.

»Če se ozrem na mojih 30 in nekaj let v oglaševanju, je v spominskem arhivu zbledelo že marsikaj, medtem ko lahko natančno opišem skoraj vsa dela za Unicef. Privilegij, odgovornost in priložnost, da demonstriramo moč velikih idej in vplivamo na človeška življenja ali jih celo rešujemo, je ustvarjalo posebno atmosfero v ekipi,« je povedal Mitja Petrovič.

»Vsak projekt, ki ga pripravimo skupaj z Unicefom Slovenija, nas navdahne z optimizmom in srčnostjo za boljši jutri celotne družbe. Oglaševalske agencije smo, kot vsi ostali posamezniki in podjetja, del družbe, zato se nam zdi pomembno, da ne delamo le v svojo korist in v korist naših naročnikov, temveč da delujemo družbeno odgovorno. S svojim strokovnim znanjem lahko storimo marsikaj dobrega: vplivamo na spreminjanje družbenih norm in predsodkov do določenih družbenih skupin, pomagamo lahko zmanjšati neenakosti ter prispevamo k boljšemu skupnemu jutri. Hkrati pa nam tovrstni projekti dovoljujejo malce več kreativne svobode, zato se jih tudi s tega vidika lotevamo s posebno predanostjo,« je povedal Martin Stariha.

Osebne izpovedi: posamezniki do trajnostnih sprememb sveta

»Ko sem bila povabljena k sodelovanju z Unicefom, sem bila navdušena. Vedno sem pomagala pomoči potrebnim, na različne načine, a pod okriljem mednarodne organizacije kot je Unicef, lahko naredim še več. Lahko dosežem več pomoči potrebnih, do katerih sama sicer ne bi mogla priti,« je povedala Barbara Luckmann Jagodič, vodja za omogočanje poslovne preobrazbe v regiji EMEA pri Goodyear Slovenija in članica upravnega odbora Unicefa Slovenija.

Ravno to je prednost programa Staršev otrok sveta, ki jih je v Sloveniji že 10.000. Višina mesečne donacije je nekaj, kar lahko posameznik pogreši, a ravno zaradi teh drobnih prispevkov lahko organizacija ustvarja trajnostne spremembe. Ana, mesečna darovalka – Starš otrok sveta, takole opiše svoje razmišljanje: »Vsi otroci žal nimajo brezskrbnega nasmeha na obrazu. Pravzaprav ogromno, preveč otrok trpi. Njihove sanje so njihov edini beg stran od krutega življenja, v katerega so se rodili ali pa so v njem pristali, ne po svoji krivdi. Moja družina ima vse kar potrebuje, zato del denarja namenimo tudi tistim, ki ga zares potrebujejo. Tistim, ki jim en evro pomeni več kot nam tisoči evrov ... Zato sva z možem, poleg najinim trem sončkom, postala tudi Starša otrok sveta.«

Priložnost za krepitev temeljnih vrednot

Dobrodelnost pri posameznikih – v primeru podjetja torej pri zaposlenih – omogoča priložnost za krepitev temeljnih vrednot in občutka odgovornosti do širše družbe, ki so v družbi včasih pozabljene, pa tudi pridobivanje dragocenih izkušenj, izpopolnjevanje kompetenc za rast in razvoj.

Hkrati je lahko povezovanje podjetij z dobrodelnostjo tudi konkurenčna prednost podjetja pri iskalcih zaposlitve. Predvsem mlajše kadre namreč velikokrat zanima, kaj jim lahko podjetje ponuja poleg dela, kariernega razvoja in plače – iščejo torej višje poslanstvo. Pri tem so lahko odgovor partnerstva z nevladnim organizacijami.

V kolikor si želite dobrodelnost med zaposlene, za več informacij kontaktirajte Matejo Čampa, svetovalko izvršnega direktorja Unicefa Slovenija za zbiranje sredstev, na mateja.campa@unicef.si.

Oznake:

Več v kategoriji Družba

Več člankov iz te kategorije