Psihologija

Dr. Annamarie Gorenc Zoran: Menedžerji dobrega počutja na delovnem mestu

Čas branja 13 min

WELLy je triletni projekt, ki ga sofinancira program Evropske unije Erasmus+. Gonilna sila projekta je redna profesorica
dr. Annmarie Gorenc Zoran, ki se trenutno ukvarja z razvojem in pilotskim usposabljanjem za menedžerja za dobro počutje na delovnem mestu, ki bo med drugim spodbujal tudi njegovo široko prepoznavnost na evropski ravni.

Dr. Annamarie Gorenc Zoran

Projekt KA202 po razpisu Erasmus+2019, Ključni ukrep 2 - Strateška partnerstva na področju izobraževanja in usposabljanja, z naslovom: WELLy- Uvedba profila menedžerja za dobro počutje na delovnem mestu, se skupaj s partnerji iz Grčije, Italije, Portugalske in Španije, že dve leti izvaja tudi v Sloveniji.

Kaj obravnava projekt Welly, kateri so glavni cilji in katere dejavnosti se trenutno izvajajo?

Glavni namen projekta WELLy, ki ga vodimo na Fakulteti za organizacijske študije v Novem mestu, je oblikovati profil menedžerja dobrega počutja na delovnem mestu z namenom zmanjševanja stresa na delovnem mestu in seveda opremiti menedžerja z orodji, znanji in kompetencami. Skratka, projekt WELLy obravnava vpliv fizičnega in psihosocialnega delovnega okolja na zdravje in dobro počutje. Vsaka organizacija sestoji iz ljudi, ki so ključni za njegov razvoj in uspeh, zato je treba vanje vlagati in zanje skrbeti. Zato je ena izmed ključnih aktivnosti tudi faza pilotskega usposabljanja za Menedžerje dobrega počutja na delovnem mestu, ki ga trenutno izvajamo.

V okviru intelektualnega izida ste analizirali stanje o dobrem počutju na delovnem mestu v posameznih državah EU. Kakšni so bili izsledki analize v Sloveniji, še posebej v primerjavi z državami, ki so partnerice projekta?

Med državami, ki smo jih analizirali, so Italijani, Portugalci in Slovenci bili na splošno zadovoljni z obsegom nadzora in vključenostjo pri delu, pri Grkih, je bila najvišja vrednost zadovoljstvo z delom in pri Špancih, da so zadovoljni z načinom komuniciranja. Pri Slovencih je bilo najnižje zadovoljstvo z načinom komuniciranja delodajalca. Zanimivo je, da so rezultati raziskave pravzaprav pri vseh državah pokazali, da je kompetenca komuniciranja osebe, zadolžene za HR, ključnega pomena, ne le v smislu komuniciranja z ljudmi v organizaciji, ampak tudi komunikacija v vlogi mediatorja med ljudmi in menedžerji/voditelji. Seveda je to težje pri majhnih oz. mikro organizacijah, kjer po navadi to opravlja, vsaj po naših podatkih, računovodja, poslovni sekretar oz. celo sam direktor/lastnik. Vidik komuniciranja je tudi poudarjen v evropskem poročilu ESENER-3, kjer so pogledali tiste organizacije, ki so poročale o psihosocialnih tveganjih, in je 61 % teh organizacij odgovorilo, da so nepripravljeni odkrito govoriti o tako imenovanih psihosocialnih težavah.

Duševno zdravje mora biti organizacijska prioriteta, kjer voditelji oblikujejo okolje, ki je odprto in transparentno.

V zadnjem obdobju se v organizacijah vse bolj zaznava povečanje stresa in duševne utrujenosti. Slovenija je v EU po obremenjenosti v službi na četrtem mestu. Čemu pripisujete omenjeni trend?


Številka:

Več v kategoriji Psihologija

Več člankov iz te kategorije