Dr. Matej Černe je izredni profesor za področje managementa in organizacije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. V raziskovalnem, pedagoškem in svetovalnem delu se osredotoča na inovativnost, ustvarjalnost, organizacijsko vedenje in psihologijo ter digitalizacijo dela. Za svoje raziskovanje je prejel številne mednarodne nagrade.

Trenutno vodi raziskovalni projekt »Organiziranje v digitalni dobi« in koordinira tehnološko platformo za diseminacijo raziskovalnega dela »Humanizing Digital Work«, s sodelavci iz najuglednejših evropskih univerz ter poslovne šole Harvard pa sodeluje v projektu »Pošteno delo v digitalnem gospodarstvu«.

O slabem ravnovesju med zasebnim in službenim življenjem stroka opozarja že desetletja. Kaj se je v zadnjem letu spremenilo in kako je to preoblikovalo že tako porušeno ravnovesje?

Digitalizacija je odprla nove možnosti za delo od doma oziroma možnost, da zaposleni svoje delo nosijo domov, kar je v zadnjih letih ali celo desetletjih tudi pri nas še dodatno poseglo v razmerje med delom in prostim časom. Delo preko digitalnih vmesnikov, najpogosteje od doma, pa je seveda postala kruta resničnost v zadnjem letu.

Tovrstna ureditev dela tistim, ki v svojem delu uživajo in v njem vidijo smisel, omogoča, da delajo praktično ves čas, da o delu ves čas razmišljajo ter so ves čas dosegljivi. Gre za absurden paradoks, ko oseba uživa v delu, vendar v delo vlaga toliko časa in energije, da se zaradi tega počuti pod stresom, kar vodi v izgorelost. Do nenehne povezanosti pride tudi, ker so se posamezniki med pandemijo in vseprisotnim strašenjem ter bombardiranjem z negativnimi informacijami počutili še bolj pod pritiskom, frustrirani zaradi zunanje situacije in v strahu – tudi za svojo zaposlitev oziroma položaj v organizacijah. Zato so v splošnem delali še več in ob še bolj netipičnih urah ter s tem še dodatno rušili ravnovesje med delom in zasebnim časom.

Kakšni so učinki nenehne povezanosti na samo delo, na življenje in tudi zdravje ljudi?