Ustvarjati blagovno znamko delodajalca ali ne, to je vaša izbira. Tako nekako se je pred časom začelo dogajati tudi z marketingom. »Fensi« zadeva, težko jo je ujeti, eksotična, naenkrat jo vsi potrebujejo, vendar nihče ni 100-odstoten, kako natanko se jo uporablja.

Če bi povprečnega Srba vprašali, kaj zanj ali zanjo predstavlja idealni delodajalec (nikakor ne uporabljajte izraza »employer branding«, postavili ga boste v zelo neprijetno situacijo), boste dobili naslednje odgovore:

Z naštevanjem tovrstnih skromnih pričakovanj bi lahko nadaljeval skorajda v nedogled. A v Srbiji vendarle obstaja tudi »druga stran medalje«, ljudje in podjetja, ki »štrlijo« iz povprečja, dobijo krila in motivirajo mlade, da ostanejo v domovini, ker navsezadnje upanje ostaja.

Kot pove že slogan »Druga zgodba«, je podjetje Vip mobile, najmlajši mobilni operater v Srbiji, pred natanko desetimi leti prineslo na trg popolnoma drugo zgodbo in energijo. Ne samo na trg telekomunikacij, temveč tudi na trg kadrov. Mladi, zagnani, direktni v komunikaciji, polni energije in iskreni so zatresli Srbijo ne samo s pogumnim oglaševanjem in ponudbo, temveč tudi s poslovno kulturo in vzdušjem, ki se je začelo po Srbiji širiti kot virus. Ampak, da smo popolnoma iskreni – v tako konservativni družbi je pogum »Vipovca« v očeh mnogih izzval začudenje, šok oziroma reakcijo v stilu »ali so teli malo nori«?

Prvi šok