Duševno zdravje: strateška priprava za krizne čase
Čas branja 5 minV času, ko se svet sooča s številnimi izzivi, med drugim s podnebnimi spremembami in naravnimi nesrečami, se tudi vloga delovnih organizacij precej spreminja. Trajnostni razvoj, ki se ga vse pogosteje omenja, ni več le trend, ampak nujnost za preživetje in rast tako delovnih organizacij kot celotne družbe. Kje pa na področje trajnostnih strategij vstopa duševno zdravje zaposlenih?
Izvedeli boste:
Na kakšen način lahko duševno zdravje vključimo v HR strategijo?
Kako lahko zaposlenim pomagamo v primeru katastrof, kakršne so bile letošnje poplave?
Kakšen je proces okrevanja zaposlenih v primeru hudih stisk in zakaj mora biti to skrb vsakega HR oddelka?
Vsi dobro poznamo pojma trajnostni razvoj in ESG, ki sta v zadnjem času vse pogosteje omenjena v poslovnem prostoru. ESG standardi (tj. skrb za okolje - »environmental«, skrb za družbo - »social« in učinkovito upravljanje - »governance«) določajo, kako delovna organizacija ravna s svojim okoljem, svojimi zaposlenimi in kako se upravlja na notranji ravni. Čeprav se na prvi pogled trajnost in ESG ne nanašata na duševno zdravje, lahko kaj hitro ugotovimo, da ima v resnici na ravni družbenih dejavnikov precej pomembno mesto.1
Delovne organizacije, ki celostno obravnavajo duševno zdravje zaposlenih, nagovarjajo tako človeško kot poslovno plat trajnosti. To vključuje vprašanja, kako ohraniti zdrav, produktiven in zadovoljen kader. Pa tudi vprašanja, kako zmanjšati fluktuacijo in absentizem ter razvijati svoje zaposlene v psihološko varnih delovnih okoljih. To namreč dolgoročno vpliva tudi na donosnost in stabilnost delovnih organizacij.
O pomenu vključevanja duševnega zdravja v trajnostno naravnane poslovne in HR strategije, so nas naučile tudi letošnje poplave, ki so prizadele velik del Slovenije.
