Psihologija

Dvajset načinov, kako obvladati stres na delovnem mestu (1. del)

Čas branja 20 min

Najuspešnejši so tisti, ki se naučijo obvladovati življenje s čim manj stresa ter čim več optimizma in ustvarjalnosti. Ljudje, ki obvladujejo stres, so srečnejši in zaslužijo več. Živimo v dobi preobilja in neslutenega tehnološkega razvoja, ki naj bi nam prinesel več blaginje in več prostega časa. Toda zdi se, da je ravno obratno.

Vsi družbeni presežki v nas porajajo občutek nujnosti, vedno težje se upiramo vsakdanjim pritiskom in vse manj imamo časa zase. Danes bolj kot kdajkoli potrebujemo napotke, kako obvladovati in nadzirati neprestane zahteve in obvladati krmilo v vse bolj razburkanem vsakdanu. Predstavljamo vam, kaj stres je, kako se ljudje odzivamo nanj, kako ugotovimo, kaj nam ga povzroča, in dvajset domiselnih načinov, kako se lahko ubranimo vsakodnevnih pritiskov.

Definirati stres je podobno kot definirati srečo

Očitno gre pri stresu za hudo resno zadevo. Ko sem vtipkala v Google besedo stres, sem dobila več kot 33.900.000 zadetkov. Ko pa sem vtipkala angleško besedo stress, pa kar 521.000.000. Kljub temu stresa ni lahko opredeliti. Tudi strokovnjakom ne. Definirati stres je kot »pribiti žolco na drevo«. Podobno kot definirati srečo. Vsi vemo, kaj to je, toda nihče pa ne zna to ravno dobro ubesediti. Nekoč sem v moških toaletnih prostorih prebrala zelo sočno definicijo stresa: »Stres nastopi, ko otresate svoj organ. Večji kot je, bolj ga morate stresti. Logično torej je, da večji doživljajo več stresa.« Malo za šalo, malo pa tudi zares. Iz te straniščne zgodbe vendarle izvira nauk: večje kot so naše zahteve in pričakovanja, več stresa utegnemo doživljati.

Stres je neskladje med dojemanjem zahtev na eni strani in dojemanjem sposobnosti za obvladovanje teh zahtev na drugi strani. Poudarek je torej na dojemanju dejanske zahtevnosti v primerjavi z vašim dojemanjem situacije. Doživljanje stopnje stresa je vselej zelo subjektivno in odvisno od posameznika in njegovega soočenja z okoliščinami.

Razumevanje stresa je preprostejše kot abeceda

Stres je dokaj preprosto razumeti s pomočjo modela čustvene stiske. Model ABC predstavlja formulo z naslednjimi spremenljivkami:

Oglejmo si primer, kako to deluje v praksi. Predstavljajte si, da sedite v avtomobilu, zagozdeni v prometni gneči in napoteni na pomemben sestanek za službo. Promet postaja vse bolj neznosen in tega res niste pričakovali. Postajate živčni, dlani se vam potijo … skratka, ste v stresni situaciji. Če prevedemo:

Da, tako preprosto nastaja stres. Razumeti ga je res lažje kot abecedo. Model ABC izgleda prepričljiv, toda naše babice pravijo, da včasih ni bilo toliko stresa. Kje pravzaprav tičijo izvori stresa, in ali so stres doživljali že naši predniki?

Od kod vendar izvira ves ta stres?

Danes imamo precej manj prostega časa kot pred petdesetimi leti. Navkljub vsem izumom in iznajdbam, ki naj bi nam olajšale življenje in omogočile več prostega časa, le ta izginja:

Brez dvoma, življenje je postalo zahtevnejše in okolje, v katerem živimo in delujemo, je polno stresorjev. Veliko ljudi je že poskušalo zamenjati okolje in tako zmanjšati stres, toda stres je prišel za njimi tudi v novo okolje. Stresu ni moč ubežati, lahko pa se naučimo nanj primerno odzivati.

Značaj in odnos do življenja določata, koliko stresa doživljate

Se vam vedno mudi? Ste zelo tekmovalni? Vas bolj skrbi, kaj bi se lahko zgodilo, kot to, kar se dejansko dogaja? Izpolnite vprašalnik in preverite, ali ni morda vaše življenje bolj stresno zaradi vašega značaja.

Seštevek se giblje med 14 in 140. Rezultat 140 pomeni, da ste skrajna osebnost tipa B; če imate 14 točk, ste skrajna osebnost tipa A. Če je seštevek višji od 77 točk, potem se nagibate k tipu B; če je manjši, se nagibate k tipu A. Če beležite nižji seštevek od 77, se poskusite malce umiriti oz. razviti vedenje v smeri tipa B. Storilnostno naravnano vedenje tipa A pogosto pripelje do uspeha, a še pogosteje do srčnih infarktov in drugih bolezni. Toda tudi osebnost značajskega tipa B lahko doseže podobne uspehe in obenem uživa prednosti kakovostnejšega življenja in boljšega zdravja.


Številka:

Več v kategoriji Psihologija

Več člankov iz te kategorije