Kaj podjetje potrebuje? Zaposlene, ki so sposobni dosegati cilje. Kaj si zaposleni želijo? Boljše življenje. Boljše življenje pa za zaposlenega predstavlja doseganje zastavljenih ciljev. Cilj osebnega coachinga je, da se pripelje klienta od točke A do točke B, pri čemer točko B definira klient sam. E-coaching v celoti prevzema definicijo osebnega coachinga.

Oblika e-coachinga se skozi čas spreminja. Njegovi začetki predstavljajo coaching na daljavo, ko sta coach in klient imela komunikacijo preko telefona. Slednji sta se pridružila coaching v obliki elektronske pošte in temu videoprenos z orodji, kot je na primer Skype. Zdaj smo na nivoju razvoja e-coaching portalov, ki prinašajo vrsto novih pristopov k samemu e-coachingu, v bližnji prihodnosti pa zagotovo sledi nadgradnja portalov s tehnologijo umetne inteligence.

E-coaching se lahko uvede na nivoju podjetja, oddelka ali posameznika. Lahko gre za enkraten projekt ali pa postane del dolgoročne strategije podjetja. E-coaching v nobenem pogledu ne nadomešča osebnega coachinga, a kljub temu prinaša vrsto novosti in s tem povezane koristi tako za podjetje kot tudi zaposlenega. V praksi lahko predstavlja nadgradnjo že obstoječe kulture coachinga v podjetju ali pa prvi korak v smeri, da se kultura coachinga začne razvijati v podjetju. Celovit in dolgoročno učinkovit je tisti e-coaching, ki združuje želje zaposlenega s potrebami podjetja.

Kot novoletno zastavljanje osebnih ciljev

Tradicionalno novoletno zastavljanje osebnih ciljev in njihovo opuščanje je vsakoletni ritual s podobnim rezultatom. Nedavna raziskava podjetja Forbes je pokazala, da 92 % zaposlenih, ki si zastavijo novoletne cilje, slednjih ne dosežejo. Razlog za nedoseganje zastavljenih ciljev so delovne navade, ki jih vsak posameznik razvija od osnovne šole in vse do konca študija. V obdobju 15 let (od 6. do 21. leta) je učenec, dijak in študent pod nenehnim nadzorom drugih, ki mu govorijo, kje mora biti ob določeni uri, kaj delati in kaj doseči, da je nagrajen z ustrezno oceno. Pri doseganju novoletnih ciljev ni profesorja, ki se kot pijanec plota drži vsakega stavka iz svoje knjige in vas ocenjuje na podlagi tega, ali znate ponoviti njegovo besedilo. Pri uresničevanju osebnih ciljev je vsak sam. Skupni imenovalec poslovnim in osebnim ciljem sta človek in njegove delovne navade. Vsak od nas ima delovne navade, ki se odražajo tako v zasebnem kot tudi poslovnem okolju. Če nekdo nima delovnih navad ciljno usmerjenega delovanja v zasebnem življenju, tega zagotovo ne bo imel tudi v poslovnem okolju. Še več, vsako poslovno usposabljanje zaposlenega, ki bi vodilo k njegovi večji delovni učinkovitosti, ima podoben učinek, kot ga ima doseganje novoletnih ciljev. Zavzetost traja krajši čas in že po nekaj dneh se posameznik vrne k starim delovnim navadam. Zagotovo vsako usposabljanje prinese nekatere rezultate, vendar pa je v enem od svojih prispevkov dr. Art Kohn navedel, da so raziskave pokazale, da se 70 % na novo pridobljenih znanj izgubljenih v času 24 ur.1

Motivacija je zrcalo naših delovnih navad

Z nivojem motivacije lahko prikažemo delovne navade posameznika, ki se odražajo skozi čas.

Rdeča krivulja na grafu prikazuje zaposlenega, ki začenja z doseganjem osebnih ciljev, vendar mu v nekaj dneh motivacija pade in posledično ostanejo cilji neuresničeni. To skupino zaposlenih lahko poimenujemo Sanjači. Modra krivulja prikazuje posameznika, ki vztraja pri doseganju zastavljenih ciljev tudi v trenutkih, ko je treba preseči samega sebe in se soočati z nepričakovanimi ovirami skozi daljše časovno obdobje. To skupini zaposlenih imenujemo Uresničevalci. Razlika med rdečo in modro krivuljo predstavlja motivacijski potencial, ki ga ima vsak posameznik in je pri večini zaposlenih neizkoriščen.

Kako Sanjače prebuditi v Uresničevalce?