Sta delovno okolje in delovni proces v vašem podjetju ali organizaciji vključujoča? Se v kolektivu vsi počutijo sprejeti in zaščiteni pred diskriminacijo? Pa zadovoljstvo, pripadnost in delovna vnema zaposlenih? Vse to je možno izboljšati tudi z načrtnim zagotavljanjem enake obravnave in enakih možnosti v zaposlitvenih postopkih in pri delu.

Gospodarske družbe in druge delovne organizacije so že po ustavi, Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Zakonu o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) dolžne zagotavljati varno delovno okolje brez diskriminacije. Odgovorne so za preprečevanje vseh oblik nadlegovanja pri zaposlovanju in na delovnem mestu.

Uspešne organizacije k temu že pristopajo tudi proaktivno. Dosledno spoštujejo zakonske obveznosti in zavestno gojijo kulturo odprtosti in sprejemanja raznolikosti. To med drugim izboljšuje delovno klimo in poveča njihovo produktivnost in ugled pri poslovnih partnerjih, strankah in v javnosti.

Kot kažejo Zagovornikove prakse in raziskave o diskriminaciji v Sloveniji, je področje dela in zaposlovanja tudi pri nas tisto področje družbenega življenja, na katerem se posamezniki največkrat počutijo diskriminirane.

Diskriminacija je posebna vrsta neupravičene neenake obravnave. Po ZVarD je to vsaka neupravičena slabša obravnava posameznika ali skupine zaradi določenih osebnih okoliščin, v primerjavi z drugimi, ki so v primerljivem položaju, a so brez teh osebnih okoliščin. Osebne okoliščine so po ZVarD spol, narodnost, barva kože ali etnično poreklo, jezik, vera ali prepričanje, invalidnost, starost, spolna usmerjenost in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko in zdravstveno stanje, nosečnost, starševstvo in podobno.

Pri Zagovorniku smo na področju dela in zaposlovanja obravnavali diskriminatorne zaposlitvene oglase. Delavke so se na nas obračale s prošnjo za svetovanje, ko so imele le zaradi spola nižje plačilo za enako ali celo zahtevnejše delo od moških sodelavcev. Prejeli smo prijave nadlegovanja zaradi etničnega porekla in vere zaposlenih in zaradi etničnega porekla njihovih partnerjev. Največ prijav pa smo prejeli in diskriminacijo tudi ugotovili zaradi meril za izplačilo nagrad iz naslova poslovne uspešnosti podjetij. Zagovornik je večkrat ugotovil, da so bili zaposleni pri božičnicah v več podjetjih slabše obravnavani zaradi osebnih okoliščin zdravstvenega stanja, nosečnosti in starševstva.

Komu nameniti pozornost

Za učinkovito upravljanje raznolikosti morajo organizacije pozornost nameniti vsem zaposlenim in kandidatom za zaposlitev, saj ima vsak določene osebne okoliščine, zaradi katerih je morda deležen slabše obravnave tudi takrat, ko je večina z določenim načinom dela, prakso ali ukrepom popolnoma zadovoljna. Iz nekaterih osebnih okoliščin lahko izvirajo tudi določene dodatne potrebe, kot je na primer prilagoditev delovnega mesta zaradi invalidnosti.

Pri tem je pomembno vedeti, da je slabša obravnava oseb na podlagi njihovih osebnih okoliščin diskriminacija tudi, ko ni namerna. Diskriminatorno pa je lahko tudi, ko vse zaposlene ali kandidate za zaposlitev obravnavamo enako, čeprav so med njimi razlike, zaradi katerih bi jih morali obravnavati različno, oziroma prilagojeno.