EPIDEMIJA COVID KOT NASEDLA LADJA NA KLEČI ZAUPANJA

Epidemija covid-19 je razkrila marsikaj. V znanstveno usmerjeni srenji to obdobje sodi med znanstvene prelomnice', ko smo spoznali delo infektologov, mikrobiologov, epidemiologov, psihologov, antropologov in stevilnih drugih znanstvenikov, med katere sodijo tudi temeljne vede, kot sta matematika in fizika, na katere kot druzba pred epidemijo nismo bili tako pozorni.

DOC. DR. TINA BREGANT, DR. MED.

Facebook
LinkedIn

Izjemen prispevek znanosti, ki praviloma zahteva leta Studija in raziskav, je zaradi kompleksnosti in kolicine
zanja ter veščin, ki jih vsebuje. težko zaobjeti in razloziti na preprost in razumljiv način. V stoletju, ki ga zaznamujeta sodobna tehnologija in umetna inteligenca, ki pomembno prispevata k izsledkom sodobne znanosti (ne nazadnje smo z njuno pandemijo tako hitro prišli do sekvencioniranja genoma virus in tudi najhitrejšegarazvoja cepiv v zgodovini), je celostno sliko in razumevanje s povprečno delujočimi človeškimi možgani, težko, če ne morda celo nemogoče, zaobjeti. Zato ni presenetljivo, da se pojavljajo dvomi in zaupanje v znanost.
Dvom je po zdravorazumski plati v tem primeru razumljiv. Če pa dvom, zlasti dvom v znanost, ni osnovan na temeljih postulatov znanosti, jezanjo destruktiven. V primeru covid-19 takšen dvom v znanost deluje celo destruktivno za družbo kot tako, če ni naslovljen v odprtem, jasnem, a
izjemno kompleksnem, multidisciplinarnem dialogu. Morda bi morali začeti uporabljati novo besedo skovanko polilog?

Znanost in dvom
Znanost temelji na preizprasevanju dejstev, kar
lahko opisemo tudi kot dvom. Dvom skozi znanstvene, metodolosko preizkusene procese pripelje do potrditve ali zavrnitve hipotez, ki smo si jih, neustavljivo radovedni raziskovalci, postavili. Med moje najlubše, zelo odločne zagovornike zagovanja dvoma v raziskovalno razmisljanje, sodiRichard Feynman. Strastno je gojil radovednost in s svojim zanosom usmeril marsikaterega mladostnika na pot znanost. Dejal je...