Družba

Epidemija covid kot nasedla ladja na kleči zaupanja

Čas branja 13 min

Epidemija covid-19 je razkrila marsikaj. V znanstveno usmerjeni srenji to obdobje sodi med znanstvene prelomnice1, ko smo spoznali delo infektologov, mikrobiologov, epidemiologov, psihologov, antropologov in številnih drugih znanstvenikov, med katere sodijo tudi temeljne vede, kot sta matematika in fizika, na katere kot družba pred epidemijo nismo bili tako pozorni.

Izjemen prispevek znanosti, ki praviloma zahteva leta študija in raziskav, je zaradi kompleksnosti in količine znanja ter veščin, ki jih vsebuje, težko zaobjeti in razložiti na preprost in razumljiv način. V stoletju, ki ga zaznamujeta sodobna tehnologija in umetna inteligenca, ki pomembno prispevata k izsledkom sodobne znanosti (ne nazadnje smo z njuno pomočjo tako hitro prišli do sekvencioniranja genoma virusa in tudi najhitrejšega razvoja cepiv v zgodovini), je celostno sliko in razumevanje s povprečno delujočimi človeškimi možgani, težko, če ne morda celo nemogoče, zaobjeti. Zato ni presenetljivo, da se pojavljajo dvomi in zaupanje v znanost.

Dvom je po zdravorazumski plati v tem primeru razumljiv. Če pa dvom, zlasti dvom v znanost, ni osnovan na temeljih postulatov znanosti, je zanjo destruktiven. V primeru covid-19 takšen dvom v znanost deluje celo destruktivno za družbo kot tako, če ni naslovljen v odprtem, jasnem, a izjemno kompleksnem, multidisciplinarnem dialogu. Morda bi morali začeti uporabljati novo besedo – skovanko - polilog?

Znanost in dvom

Znanost temelji na preizpraševanju dejstev, kar lahko opišemo tudi kot dvom. Dvom skozi znanstvene, metodološko preizkušene procese pripelje do potrditve ali zavrnitve hipotez, ki smo si jih, neustavljivo radovedni raziskovalci, postavili. Med moje najljubše, zelo odločne zagovornike vključevanja dvoma v raziskovalno razmišljanje, sodi Richard Feynman. Strastno je gojil radovednost in s svojim zanosom usmeril marsikaterega mladostnika na pot znanost. Dejal je, da bi si morali priznati, da živimo v negotovosti: »Zelo pomembno je, da se zavedamo, da ne poznamo odgovorov na različna vprašanja. Ta miselnost – ta odnos do negotovosti – je vitalnega pomena za znanstvenika. Študent mora najprej izoblikovati takšno miselno držo, ki, ko postane navada – način razmišljanja, ji ne more več ubežati.«2

Dvom, ki ga znanost skrbno goji, je razumen dvom, o katerem je pisal že Sokrat. Drži se pravil raziskovanja in zahteva veliko znanj in veščin, ki jih znanstvenik pridobiva skozi študij in nato goji in plemeniti skozi celotno kariero. Dvom, ki pa ga pogosto srečujemo v povezavi s covid-19, zlasti na družbenih omrežjih, pa je žal, dvom/ argument, usmerjen v človeka – »ad hominem«. Pogosto je začinjen s posmehljivimi, nesramnimi komentarji, ki še dodatno vplivajo na čustveni svet in krnijo moč razumne presoje. Takšen dvom ni znanstven in ne spodbuja niti dialoga niti samokritike, zato se mu je modro izogniti.

Znanstveniki in interpreti znanosti smo tisti, ki zaradi svoje človeškosti, tudi zmotljivosti, potrebujemo širše okolje, da nas v primerih negotovosti, neznanja, vsebinskih ali metodoloških dilem, preizkusi in utiri v smer iskanja razumevanja sveta.«

Znanstveniki in strokovnjaki smo ljudje, ki nismo imuni na splošne človeške lastnosti, kot so pohlep, lenoba ipd., kar včasih vodi v dogodke, ki čustveno nabiti kar kličejo po argumentih »ad hominem«. Sem sodijo incidenti, kot sta razvoj tveganih tehnologij, dobičkonosnost nekaterih izumov (od vojaških do farmacevtskih tehnologij); lahko dodamo tudi npr. raziskavo iz leta 1998, ki je bila objavljena v znani reviji Lancet, o škodljivosti cepiv, in povezavo med cepljenjem in avtizmom. Vsi ti incidenti imajo za stično točko znanstvenike, ki se niso držali strogih pravil raziskovanja in so kršili postulate znanosti. Ni namreč znanost tista, ki si ne zasluži zaupanja – znanstveniki in interpreti znanosti smo tisti, ki zaradi svoje človeškosti, tudi zmotljivosti, potrebujemo širše, tudi laično okolje, da nas v primerih negotovosti, neznanja, ali dilem, preizkusi in utiri v smer iskanja razumevanja sveta na znanstven, preverljiv način.


Številka:

Več v kategoriji Družba

Več člankov iz te kategorije