ETIKA V SLOVENSKIH ORGANIZACIJAH: PREPROSTO DEJSTVO

DR. JANA NADOH BERGOČ, Vodja projektov in poslovna svetovalka na RRA Zeleni kras, Centru za inovativnost in razvoj ter samostojna podjetnica v lastnem podjetju PRO PER, s. p.

Facebook
LinkedIn

O etiki skušam govoriti brez pretiranega moraliziranja. Pa vendar je na mestu nekaj ključnih razmislekov, za katere menim, da si mora o njih ustvariti mnenje vsak menedžer, ki bo želel biti uspešen tudi v prihodnje. Nekateri so preprosti do te mere, da se jih moramo samo znova spomniti, o drugih pa bo treba dobro premisliti.

Področje poslovne etike spremljam že več kot 15 let. Kot raziskovalka na fakulteti, pozneje pa kot poslovna svetovalka najrazličnejšim organizacijam, ugotavljam, da so v teh letih popolnoma poniknile organizacije, ki si upajo na glas zagovarjati, da etika v poslovnih praksah ni pomembna in da ljudje niso najpomembnejši organizacijski kapital. Kakšna pa je resničnost? Zelo pogosto sem namreč priča pripovedovanju domnevno uspešnih vodij o »iskanju lukenj v sistemu«. Prav neverjetno velikokrat sem naletela na pojasnilo, da »v poslu veljajo drugačna pravila«. S čimer se sicer strinjam. Posel vendar ni osebno življenje. A kljub temu oblikuje naša življenja, v večji meri, kot lahko naša življenja oblikujejo posel. Zato je za vsakega posameznika pomembno, da je njegova življenjska etika čim bolj skladna z etiko organizacije, kjer preživlja večji del svojega življenja, in kjer se mora podrejati »pravilom posla«. Če ta posameznika silijo v tisto, kar sam doživlja kot »nemoralno«, bo doživljal nasprotje načel, ki bodo pomembno vplivala na njegovo kakovost življenja, posledično bo razvil obrambne mehanizme, ki bodo znatno