Etika v slovenskih organizacijah: preprosto dejstvo
Čas branja 9 minO etiki skušam govoriti brez pretiranega moraliziranja. Pa vendar je na mestu nekaj ključnih razmislekov, za katere menim, da si mora o njih ustvariti mnenje vsak menedžer, ki bo želel biti uspešen tudi v prihodnje. Nekateri so preprosti do te mere, da se jih moramo samo znova spomniti, o drugih pa bo treba dobro premisliti.
Področje poslovne etike spremljam že več kot 15 let. Kot raziskovalka na fakulteti, pozneje pa kot poslovna svetovalka najrazličnejšim organizacijam, ugotavljam, da so v teh letih popolnoma poniknile organizacije, ki si upajo na glas zagovarjati, da etika v poslovnih praksah ni pomembna in da ljudje niso najpomembnejši organizacijski kapital. Kakšna pa je resničnost? Zelo pogosto sem namreč priča pripovedovanju domnevno uspešnih vodij o »iskanju lukenj v sistemu«. Prav neverjetno velikokrat sem naletela na pojasnilo, da »v poslu veljajo drugačna pravila«. S čimer se sicer strinjam. Posel vendar ni osebno življenje. A kljub temu oblikuje naša življenja, v večji meri, kot lahko naša življenja oblikujejo posel. Zato je za vsakega posameznika pomembno, da je njegova življenjska etika čim bolj skladna z etiko organizacije, kjer preživlja večji del svojega življenja, in kjer se mora podrejati »pravilom posla«. Če ta posameznika silijo v tisto, kar sam doživlja kot »nemoralno«, bo doživljal nasprotje načel, ki bodo pomembno vplivala na njegovo kakovost življenja, posledično bo razvil obrambne mehanizme, ki bodo znatno opredeljevali tudi njegov odziv na organizacijske pritiske. Tudi do te mere, da njegove dejavnosti ne bodo več nujno skladne z organizacijskimi cilji. Sledi nadzor, sankcije, še bolj natančna opredelitev pravil, zaostritev pogojev dela … in začarani krog se začne vrteti.