Prakse

Generacija y na delovnem mestu

Čas branja 7 min

»Današnja mladina ljubi razkošje, se grdo vede, prezira avtoriteto, nima nobenega spoštovanja do starejših in raje govori, kot dela. Mladi ljudje niti ne vstanejo, ko starejši vstopijo. Ugovarjajo svojim staršem, v družbi se širokoustijo, pri mizi goltajo slaščice in prekrižanih nog tiranizirajo učitelje.« Tako je zapisal Sokrat že pred več kot 2500 leti in veliko je tistih, ki bi prisegli, da je še danes prav tako. Kaj se je zgodilo? So se spremenili časi in z njimi starejši, mlajši pa so v dveh tisočletjih in pol ostali enaki? Je morda obratno?

Na Osnovni šoli Preska se v zadnjem času soočamo s precejšnjimi kadrovskimi spremembami, ki posredno ali neposredno vplivajo na šolsko klimo, odnose na vseh ravneh ter na celovito delovanje šole. Na trg delovne sile so pred časom vstopili mladi, milenijci, pripadniki generacije Y, kjer naša šola ni izjema.

Kadrovske spremembe so posledica spreminjajoče demografske slike zaposlenih strokovnih delavcev (in drugih) na šoli, to pa od vodstva ob upoštevanju sprememb zahteva spremenjen način vodenja in komuniciranja.

V slovenskem osnovnošolskem prostoru fluktuacija zaposlenih ni pogosta, saj velika večina strokovnih delavcev, učiteljev (in tudi ostalih zaposlenih), skozi celotno kariero ostaja v pedagoškem oziroma šolskem poklicu in okolju – učitelji neredko poučujejo vrsto let celo na isti šoli. Tako je bilo vse do vstopa generacije Y (milenijcev) na trg delovne sile. Z vstopom te, trenutno najmlajše, delovno sposobne generacije, so se namreč do takrat veljavni vzorci tudi na tem področju spremenili.

Različne generacije isti cilj(i)

Katere generacije torej sestavljajo kadrovsko sliko, kako jih lahko definiramo? V teoriji1 v Sloveniji velja bolj ali manj poenotena klasifikacija generacij, sicer z nekaterimi nihanji pri mejnih letnicah, pri tem pa jih določajo določene splošne lastnosti:


Številka:

Več v kategoriji Prakse

Več člankov iz te kategorije