Družba

Generacija Z: Nenavadna študentska dela in sanjski poklici mladih

Čas branja 4 min

Prevajalci pasjih zvokov, upravljavci podvodnega drona in lupilci čebule. Mladi opravljajo tudi nenavadna študentska dela. Hkrati pa sanjajo, da bi postali nogometaši, direktorji podjetij ter klinični psihologi. V nadaljevanju vam predstavljamo zanimive informacije o sanjskih poklicih in nenavadnih študentskih delih, ki so jih mladi izpostavili v raziskavi e-Študentskega Servisa "Mladi in trg dela 2024".

Prevajanje pasjih zvokov je eden najbolj nenavadnih poklicev, s katerimi se ukvarjajo predstavniki generacije Z. Slika je simbolična. Foto: Freepik

Nenavadna študentska dela, ki jih opravlja generacija Z

Ko pomislimo na študentska dela, si pogosto predstavljamo dela v gostinstvu. Dejstvo pa je, da študentsko delo v gostinstvu obsega le okoli 8 %. Ta so sicer očem opazovalca najbolj vidna, medtem ko se številna druga dela opravljajo na manj opaznih lokacijah, pojasnjuje Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega Servisa.

Med običajnimi študentskimi deli najdemo dela v prodaji in delo s strankami, strokovna dela z različnih področij, kot so računalništvo, programiranje, elektrotehnična dela, projektiranje, prevajanje in digitalni marketing. Pri vsakem delu mladi pridobijo pomembne življenjske izkušnje, mehke veščine in kompetence, ki so koristne skozi celotno kariero. 

Preberite tudi članek Generacija Z: kaj pričakuje od študentskega dela

Raziskava pa razkriva, da mladi opravljajo tudi številna nenavadna dela, ki so ne le zanimiva, ampak tudi polna izzivov. Spodaj naštevamo nekaj nenavadnih del, ki so jih opravljali mladi (vir: Anketa "Mladi in trg dela 2024", e-Študentski Servis):

Poleg teh so mladi opravljali še fotografiranje stopal, molžo krav na farmi, izgradnjo rolkarskega poligona, izdelavo začasnih tatujev ter kreiranje vsebin za predstavitev prehranskih dopolnil za pse.

Sanjski poklici mladih

Medtem ko se nekateri mladi podajo v svet nenavadnih študentskih del, drugi že od malih nog sanjajo o idealni karieri. Sanjski poklici pogosto odražajo njihove strasti, talente in ambicije. Mladi si želijo delati v poklicih, ki jim omogočajo osebno rast, ustvarjalnost in priložnosti za razvoj. Raziskava razkriva, kateri poklici so najbolj zaželeni med današnjo mladino:

Kmet/ica

Kljub sodobnemu načinu življenja veliko mladih sanja o tem, da bi postali kmetje. Delo na kmetiji omogoča stik z naravo in priložnost za pridelavo lastne hrane. Mladim so po raziskavi Deloitte (2023) teme trajnostnega razvoja in okolja zelo blizu.

Nogometaš/ica

Mnogi mladi sanjajo o tem, da bi postali profesionalni nogometaši. Športna kariera ponuja slavo, adrenalin in možnost, da svojo strast do športa spremenijo v uspešno poklicno pot. Poklic je trenutno v luči evropskega prvenstva v nogometu še bolj aktualen in zaželen.

Medicinska sestra/zdravstveni tehnik

Poklic medicinske sestre oz. zdravstvenega tehnika je že vrsto let sanjski poklic mnogih mladih, ki želijo pomagati ljudem in igrati ključno vlogo v zdravstvenem sistemu. Ob pomanjkanju tovrstnih kandidatov na rednem trgu dela se poraja vprašanje, zakaj mladi kasneje te sanje opustijo.

Podjetnik/ca ali Direktor/ica podjetja (CEO)

Veliko mladih sanja o tem, da bi nekoč vodili svoje podjetje in se preizkusili v vlogi direktorja/ice. Podjetništvo ponuja neomejene možnosti za razvoj in rast, kar privlači ambiciozne posameznike. Že v lanski raziskavi "Mladi in trg dela 2023" je kar 20 % mladih povedalo, da razmišljajo o ustanovitvi lastnega podjetja takoj po šolanju - podjetništvo kot njihova prva zaposlitev. Kar 30 % mladih pa je odgovorilo, da želijo imeti dolgoročno svoje podjetje.

Klinični/a psiholog/inja in forenzični/a psiholog/inja

Poklica psihologa in forenzičnega psihologa sta izjemno cenjena med mladimi, saj združujeta pomoč ljudem in reševanje kompleksnih problemov. Klinični psihologi in forenzični psihologi igrajo ključno vlogo pri izboljšanju duševnega zdravja in pravosodnega sistema.

Študentsko delo kot most do redne zaposlitve

V zadnjih letih je opazen trend, da mladi povprašujejo po strokovnih delih v smeri šolanja, ki jim prinašajo relevantne izkušnje in preizkušanje (šolske) teorije v praksi. Tako lahko razvijajo kompetence, ki jih v šolskem okolju ne morejo.

Po raziskavi Ninamedia (2022) se kar 62 % mladih po končanem šolanju zaposli pri enem od delodajalcev, kjer so prej opravljali študentsko delo. Tako študentsko delo predstavlja pomemben most do redne zaposlitve in omogoča mladim, da se lažje vključijo na trg dela.

Preberite tudi članek Kako problematična je v resnici generacija Z?

Študentska dela torej niso zgolj priložnost za zaslužek, temveč tudi dragocena izkušnja, ki mladim pomaga pri kariernem razvoju. Študentsko delo je njihov prvi stik s trgom dela. Skozi raznovrstna dela spoznavajo različne poklice, delodajalce, spoznavajo svoje talente in interese ter razvijajo pomembne veščine.

Mladi iščejo tista dela, ki so najbolje plačana, ter dela, ki se opravljajo pri uglednih delodajalcih. Študentsko delo je torej odlična priložnost za pridobivanje izkušenj, razvijanje kompetenc in mreženje, ki vodi do uspešne kariere v sanjskih poklicih.

Oznake:

Več v kategoriji Družba

Več člankov iz te kategorije