GRADNJA HARMONIČNIH ODNOSOV: NASVETI IN DOBRE PRAKSE ZA IZBOLJŠANJE KOMUNIKACIJE IN SODELOVANJA NA DELOVNEM MESTU

V današnjem hitrem poslovnem svetu je vzpostavljanje trdnih odnosov z zaposlenimi postalo pomembnejše kot kdaj koli prej. Uspeh vsake organizacije je odvisen od ljudi, ki v njej delajo, ustvarjanje pozitivne in produktivne kulture na delovnem mestu pa je ključnega pomena za ohranitev najboljših talentov in zmanjšanje fluktuacije. Močni odnosi med zaposlenimi so temelj uspešne ekipe, odgovornost vodstva pa je, da spodbuja kulturo povezovanja in sodelovanja.
 
Zagotovo se strinjate, da ustvarjanje trdnih odnosov med zaposlenimi presega zgolj prijaznost ali družabnost. Gre za ustvarjanje okolja, v katerem se zaposleni počutijo cenjene, podprte in pomembne za uspeh podjetja. Kadar se zaposleni počutijo povezane s sodelavci in organizacijo, je večja verjetnost, da bodo zavzeti in motivirani, kar vodi k večji produktivnosti in boljšim rezultatom.
 
Vendar vzpostavljanje trdnih odnosov z zaposlenimi ni enkraten dogodek ali hitra rešitev. Zahteva nenehno prizadevanje in predanost tako zaposlenih kot vodstva. Začne se z jasnim razumevanjem koristi, ki jih prinaša krepitev trdnih odnosov z zaposlenimi.

Prednosti povezanosti in sodelovanja zaposlenih
Kultura na delovnem mestu, ki daje prednost povezanosti in sodelovanju, ustvarja pozitivno in spodbudno okolje. Zaposleni, ki se počutijo cenjene in podprte, pogosteje prevzemajo odgovornost za svoje delo, kar vodi k višji stopnji inovativnosti in ustvarjalnosti. Močna skupinska dinamika pomaga tudi pri zmanjševanju stresa in izboljšanju duševnega zdravja, kar vodi k srečnejšemu in bolj zdravemu delovnemu mestu. Z vidika vodstva lahko spodbujanje trdnih odnosov med zaposlenimi vodi k boljši komunikaciji in sodelovanju, kar pripomore k boljšemu odločanju in reševanju problemov. Pomaga tudi pri vzpostavljanju zaupanja in spoštovanja med zaposlenimi in vodstvom.
 
Več o gradnji kulture povezovanja si lahko preberete v članku z naslovom Organizacijska dinamika, kultura in učenje, ki ga je za revijo HRM napisal Aleš Živkovič cta(p) msc, psihoterapevt s klinično prakso v Londonu ter konzultant za skupinsko dinamiko in razvoj vodenja v organizacijah in podjetjih.
 
Pogoste ovire pri vzpostavljanju dobrih odnosov z zaposlenimi
Kljub koristim, ki jih prinaša grajenje trdnih odnosov z zaposlenimi, obstajajo pogoste ovire, zaradi katerih je to lahko izziv. Ena od najpomembnejših ovir je čas. V današnjem hitrem delovnem okolju je težko najti čas za vzpostavljanje odnosov s sodelavci, zlasti ko so vsi osredotočeni na izpolnjevanje rokov in doseganje rezultatov.
 
Druga ovira je pomanjkanje komunikacije. Kadar komunikacijski kanali niso odprti, lahko pride do nesporazumov, ki vodijo v konflikte in napetosti med sodelavci. Brez jasne in odprte komunikacije je težko vzpostaviti zaupanje in spoštovanje med zaposlenimi in vodstvom.
 
Nenazadnje je lahko ovira pri vzpostavljanju trdnih odnosov med zaposlenimi tudi pomanjkanje priznanja in hvaležnosti. Če se zaposleni ne počutijo cenjene ali ovrednotene, je manj verjetno, da bodo zavzeti in motivirani, kar vodi do manj produktivnega delovnega mesta.
 
Kakšna je slika v slovenskih organizacijah, si lahko preberete v izlsedkih raziskave dr. Danijele Brečko, direktorice SOFOS inštituta, v članku z naslovom Dobra energija - zmagovalna formula nove dobe.
 
Strategije za vzpostavljanje trdnih odnosov med zaposlenimi
Organizacije imajo na voljo več strategij za premagovanje ovir in vzpostavljanje močnih odnosov med zaposlenimi. Med njimi so dejavnosti za krepitev ekipe, individualni sestanki, odprti komunikacijski kanali, priznanje in zahvala, ter programi mentorstva. Pomembna je tudi vloga vodstva, ki mora ustvariti kulturo povezovanja in sodelovanja ter dati zgled s svojimi dejanji in vedenjem, ki spodbujajo dialog, povratne informacije ter priznanje za dobro opravljeno delo. Gradnja trdnih odnosov z zaposlenimi je torej odgovornost celotne organizacije, ključno vlogo pri tem pa odigra vodstvo.
 
Več o tem si lahko preberete v članku z naslovom Komuniciranje je košček v sestavljanju delovne sreče, ki sta ga za revijo HRM napisali Petra Božič Blagajac in Maja Lončar, mednarodno certificirani menedžerki delovne sreče in svetovalki za pozitivno organizacijsko kulturo iz podjetja Paleta znanj.
 
 
Merjenje uspešnosti prizadevanj za vzpostavljanje odnosov z zaposlenimi
Merjenje uspešnosti vaših prizadevanj za vzpostavljanje odnosov z zaposlenimi je bistveno za razumevanje, kaj deluje in kaj je treba izboljšati. Obstaja več načinov za merjenje uspeha, vključno z raziskavami zavzetosti zaposlenih, stopnjo fluktuacije in meritvami produktivnosti. Ankete o zavzetosti zaposlenih zagotavljajo dragocene povratne informacije o tem, kako zaposleni ocenjujejo kulturo na delovnem mestu ter odnose s sodelavci in vodstvom.
 
Tudi stopnja fluktuacije lahko zagotovi vpogled v učinkovitost vaših prizadevanj za vzpostavitev trdnih odnosov z zaposlenimi. Če je stopnja fluktuacije visoka, je to lahko znak, da se zaposleni ne počutijo cenjene ali podprte, lahko pa trpijo tudi odnosi v ekipi oziroma v posemeznih oddelkih podjetja. Vpogled v to dajo tudi kazalniki produktivnosti - višja kot je produktivnost, boljši so odnosi med zaposlenimi.
 
Z merjenjem uspešnosti svojih prizadevanj in učenjem iz uspešnih kultur na delovnem mestu lahko izboljšujete in ustvarjate bolj izpolnjujoče in produktivno delovno okolje za vse. Več o tem si lahko preberete v članku z naslovom Od merjenja zadovoljstva, preko kulture in zavzetosti do organizacijske energije, ki sta ga za revijo HRM napisala dr. Danijela Brečko, direktorica SOFOS inštituta, in Nikolaj Mejaš, O. K. Consulting.
 
 
Orodja in viri za spodbujanje trdnih odnosov z zaposlenimi
Na voljo je veliko orodij in virov, ki organizacijam pomagajo krepiti močne odnose z zaposlenimi. Poleg anket o zavzetosti zaposlenih, k večji povezanosti sodelavcev pripomorejo tudi komunikacijska orodja, kot sta Slack ali Microsoft Teams, ter platforme za priznanja in pohvale, kot sta Bonusly ali Kudos. V zadnjem obdobju sta za krepitev povezanosti zaposlenih postali priljubljeni tudi igrifikacija in improvizacija na delovnem mestu.
 
Več o njej bosta na letošnjem #loveHR Summitu 13. in 14. aprila v Portorožu povedala Thomas Jeppesen, vodja kadrovske službe v skupini LEGO in Mark Emdin, mednarodno priznani strokovnjak na področju vodenja in organizacijske kulture. Več si lahko preberete v intervjujih z njima z naslovom Skozi igro razvijamo pet veščin, pomembnih za prihodnost dela ter S pomočjo improvizacije raziskujemo teme, kot so psihološka varnost, zaupanje, ustvarjalno razmišljanje, agilno delo in kaj pomeni biti del ekipe.
 
O vzpostavljanju trdnih odnosov z zaposlenimi je na voljo tudi več knjig, med drugim "The 5 Languages of Appreciation in the Workplace: Empowering Organizations by Encouraging People" Garyja Chapmana in Paula Whita ter "Radical Candor: Be a Kick-Ass Boss Without Losing Your Humanity" Kim Scott.
 
 
Študije primerov uspešnih kultur na delovnem mestu, ki dajejo prednost vključevanju
Obstaja veliko primerov uspešnih kultur na delovnem mestu, ki dajejo prednost povezovanju in sodelovanju. Takšna podjetja spodbujajo močne odnose med zaposlenimi z dejavnostmi za gradnjo ekipe, odprtimi komunikacijskimi kanali ter programi priznavanja in nagrajevanja.
 
Eno takšnih podjetij je denimo Ljubljanske mlekarne, več o njihovem projektu Zavzetost nas vodi in povezuje si lahko preberete v članku z naslovom Ljubljanske mlekarne so finalist izbora HR&M projekt leta.
 
Še en primer dobre prakse si lahko preberete tudi v članku Marina Mlinarića, direktorja upravljanja z ljudmi in kulturo v podjetju Philip Morris, z naslovom Ob transformaciji organizacije ali podjetja vključite in navdušite ljudi. Ljudje so ključni za vse uspešne zgodbe.
 
Prav tako je svoje izkušnje v članku z naslovom Dobra klima v podjetju je najboljši zaviralec fluktuacije zapisal Marko Rant, direktor in soustanovitelj podjetja Borza terjatev.