Živimo v turbulentnih časih. Na naša življenja, doma in na delovnem mestu, vplivajo tako demografski kot tudi ekonomski in tehnološki trendi. Starejši radi rečejo, da se je svet že od vedno spreminjal, a vseeno opažamo, da se v zadnjem času vse dogaja veliko hitreje in v vseh pogledih bolj, kot se je kadarkoli prej.

Eksponenten razvoj tehnologije in digitalizacija sta pripeljala do povsem drugačnega načina življenja. Informacije so nam danes na voljo kjerkoli in kadarkoli. Zanimiv je podatek, da zgolj v enem tednu absorbiramo enako količino informacij, kot so jo ljudje v 18. stoletju v celem življenju. Raziskave namreč kažejo, da smo na dnevni ravni bombardirani s količino informacij v obsegu kar 174 časopisov! Po eni strani nam to omogoča enormno hiter razvoj, po drugi strani pa predstavlja veliko obremenitev za naš um in telo.

Ekonomska situacija se je drastično izboljšala, saj so stopnje ekonomske rasti in brezposelnosti (oz. bolje rečeno zaposlenosti) na rekordnih ravneh. To pomeni, da je trg delovne sile zelo aktiven in da naši najboljši zaposleni zlahka zamenjajo zaposlitev. Od tod tudi izraz »bitka za talente«, ki jo v teh časih občutimo vsi. Visoka ekonomska rast pomeni potrebo po vedno večjem številu delavcev. Teh pa je vedno manj, kar je odraz trenutnih demografskih trendov. Stopnja natalitete je v večini evropskih držav nevtralna ali celo negativna. Po eni strani živimo dlje in tudi delali bomo vedno dlje, kar ustvarja izziv sobivanja več generacij v istem delovnem okolju. Po drugi strani pa bodo milenijci in generacija X kmalu predstavljali 50 odstotkov delovne sile, a se še vedno sprašujemo, kako sploh učinkovito ravnati z njimi.

Vse našteto je vplivalo na nastanek HR-trendov, ki že danes narekujejo drugačne poslovne strategije, vodenje in pristop k zaposlenim.

V nadaljevanju je predstavljenih nekaj ključnih HR-trendov in njihov vpliv na kadrovske kot tudi poslovne strategije.

Svetovni trendi kažejo, da poslovni svet vstopa v povsem novo paradigmo vodenja. V njej poslovanje ni zgolj stvar podjetij in institucij, temveč je integrirano v socialno tkanino širšega družbenega okolja. V prihodnosti bodo svet dela obarvale digitalizacija, nove veščine, korporativno državljanstvo in socialna interakcija organizacij z okoljem ter dobro psihofizično počutje zaposlenih.

1. Avtomatizacija: izginjanje enostavnih delovnih mest
Digitalizacija je v zadnjih nekaj letih postala beseda, ki odzvanja vsepovsod in zaseda osrednji prostor v razpravah o prihodnosti delovnih mest. Veliko je tudi govora o tem, kako bodo digitalizacija, avtomatizacija in robotizacija neposredno vplivale na izginjanje delovnih mest, kar poganja strah v kosti mnogim, ki so premalo poučeni o teh trendih.

V izogib nepotrebni paniki je potrebno pravilno razumevanje tega trenda. Namreč, razvoj tehnologije bo omogočil, da bodo rutinske naloge oz. enostavna delovna mesta postala avtomatizirana, kar pa bo pravzaprav vplivalo na razvoj novih delovnih mest. Pravo vprašanje torej ni, ali bomo še imeli službo čez pet do deset let ali ne, temveč ali bomo imeli prava znanja in veščine za opravljanje svojega dela, ki bo takrat zagotovo drugačno.

Izginjala bodo predvsem delovna mesta na področju pisarniške administracije, proizvodnje, gradbeništva in vzdrževanja. V porastu pa so dela, povezana s prodajo, poslovnimi procesi, vodenjem, računalništvom, arhitekturo in strojništvom. Razvoj internetne ekonomije je povzročil ogromen porast delovnih mest na IT-področju. Povedano drugače – rutinske miselne operacije, ki trajajo manj kot 5 sekund, bodo avtomatizirane, hkrati pa se bo pojavila potreba po nadzoru tehnologije, ki bo te operacije izvajala, ter sposobnost reševanja zahtevnejših miselnih izzivov. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo v roku desetih let takšnih delovnih mest, ki danes sploh še ne obstajajo, okrog 60 odstotkov.

Slika 1: Pomembnost trendov in pripravljenost organizacij nanje. (Vir: Bersin, J. (2018). The Rise of the Social Enterprise: A New Paradigm for Business)

Spremenile se bodo tudi veščine, ki bodo potrebne za opravljanje dela v prihodnosti. Te bodo drugačne; predvsem bodo interdisciplinarne in bolj kompleksne kot danes. Raziskave kažejo, da bodo najpomembnejše delovne veščine prihodnosti kreativno reševanje problemov, kritično mišljenje, kreativnost, vodenje, koordiniranje, čustvena inteligentnost, presojanje in sprejemanje odločitev, storilnostna orientacija, pogajanja in kognitivna fleksibilnost.