Organizacije z utrjeno korporativno integriteto imajo bolj angažirane zaposlene, ki so tudi bolj zdravi in produktivni, so bolj zvesti podjetju in redko goljufajo delodajalca. Vodstvo v takih podjetjih ima močan ugled in pristno avtoriteto, podjetje pa je od svoje konkurence uspešnejše na dolgi rok. Funkcija HRM in vodje se v takih podjetjih več ukvarjajo s strokovnim razvojem in kariernim načrtovanjem, z upravljanjem talentov ter drugimi strateškimi vprašanji glede zaposlenih in manj z represivnim in korektivnim ukrepanjem.

V tem prispevku predstavljam drugačen pogled na znana HRM orodja in opisujem, kako bi jih tudi slovenska podjetja lahko bolje uporabila pri krepitvi kulture integritete, po zgledu dobrih praks.
Opisane koristi, ki jih uživajo organizacije z utrjeno in pozitivno kulturo zakonitega in etičnega poslovanja, temeljijo na spoznanjih, da takšna podjetja v očeh lastnikov oziroma investitorjev, poslovnih partnerjev, zaposlenih, strank, regulatorjev … štejejo za profesionalne, zanesljive, skratka vredne zaupanja. Posledično so takšna podjetja tudi prednostna izbira na trgu, kar zadeva nove investicije ali strateško poslovno povezovanje z najugled­nejšimi partnerji. Takšna podjetja tudi lažje privabijo in zadržijo talente ter ustvarjajo zveste kupce. Vzdušje v podjetju, ki deluje na osnovi vrednot, zakonito in pošteno na vseh ravneh organizacije, v vseh vrstah poslov ter v vseh oblikah poslovnega ravnanja (navznoter in navzven), je takšno, da pozitivno vpliva na zavzetost, pa tudi produktivnost zaposlenih1. Ethics resource center (ERC) je v svoji raziskavi leta 2011 (National Busienss Ethics Survey) ugotovil, da je v podjetjih s šibko in šibkejšo kulturo etike med 67 in 90 odstotkov zaposlenih pričalo o kršitvah, medtem ko je bilo takšnih v podjetjih z boljšo ali zelo dobro organizacijsko etiko med 29 in 46 odstotkov.2 Prav tako so podobne raziskave organizacij ERC in Ethisphere pokazale, da organizacije z močno kulturo integritete dosegajo boljše poslovne rezultate od drugih podjetij. Etična podjetja imajo na primer do 20 odstotkov večjo profitabilnost, 12 odstotkov nižje stroške dela in 5,8 odstotka višji donos za delničarje.