Humor kot jeziček na tehtnici uspešnega vodenja
Čas branja 4 minVedenjske kompetence so bistveni sestavni del učinkovitega delovanja vodij, ki morajo znati obvladovati sebe in pozitivno vplivati na člane timov. Morda se zdi uvrstitev nekaterih veščin med kompetence nekoliko »privlečena za lase«, a videli bomo, da pozorna obravnava pokaže drugačno sliko.
Tako je tudi s humorjem, ki pri marsikom najprej oživi asociacije na lahkotne šale, ki se pripovedujejo v zaključenih družbah, njihov domet pa na videz ne seže na področje poslovanja in upravljanja organizacij. Kje je torej glede na ambiciozen naslov mesto humorja med sprožilci učinkovitosti vodenja?
O njegovi relevantnosti priča že dejstvo, da je uvrščen v več klasifikacij vodstvenih kompetenc. Za ilustracijo si poglejmo dva primera. Med 15 vedenjskimi kompetencami projektnih menedžerjev po ICB 3.0 najdemo tudi sprostitev, ki med drugim vključuje področje humorja. Sposobnost fizičnega in psihičnega sproščanja je pomembna vrlina vodje. Na ta način prispeva k lažjemu reševanju neskladij in sporov ter večji povezanosti tima, krepi ustvarjalne potenciale in izboljšuje vzdušje na delovnem mestu. V sklopu razvoja modelov neformalnega in formalnega izobraževanja za mladinskega delavca je sposobnost uporabe humorja kot komunikacijskega sredstva v primernih situacijah ena od podkompetenc, ki sestavljajo ključno kompetenco, tj. komunikacijo v maternem jeziku. Podrobneje si oglejmo razloge za umestitev humorja v kategorijo gradnikov kompetenčnega temelja vodij.
Več kot ceneni dovtipi
Blagodejni humor ima veliko pozitivnih učinkov na organizacijo. Predstavlja enega od elementov spodbujanja učinkovitega vodenja. Pogosto je namreč povezan s sposobnostjo vodje za sprožanje sprememb. Vodja s smislom za humor je bolj sproščen, inteligenten, fleksibilen, lažje se spoprijema s stresom, bolje rešuje zahtevne situacije. Odlikujejo ga boljše komuniciranje, večja motivacijska moč, širše miselno obzorje, manjša rigidnost v prepričanjih, zato sprejema ustreznejše rešitve. Zanj sta značilna optimizem in z upanjem prežet pogled v prihodnost. Za podrejene je dostopnejši, zato lažje ustvarja harmonijo in blaži napetosti v timu.
Uporaba blagodejnega humorja v organizacijah dviga moralo zaposlenih, ustvarja pozitivnejšo organizacijsko kulturo, krepi skupinsko kohezivnost, spodbuja individualno in skupinsko kreativnost, dviga motivacijo in zvišuje produktivnost. Pri zaposlenih se odrazi v večjem zadovoljstvu pri izvajanju delovnih nalog in aktivnejši pripravljenosti za popuščanje v pogajanjih in sklepanju dogovorov.
Humor omogoča sodelavcem, da se odprejo drug drugemu in se globlje spoznajo, čeprav tega od njih nadrejeni in narava delovnega mesta ne zahtevajo. Toda prav zaradi tega se lahko izboljšajo njihovi medsebojni odnosi, kar je bistveni vidik razumevanja vloge humorja v organizacijskem kontekstu. Past omenjenega razkrivanja samega sebe pa je v tem, da se utegne kdo predstaviti na način, ki se ne sklada s skupinskimi normami glede sprejemljivosti humorja.
Manj stresa, več motivacije
Raziskovalci so opazili, da blagodejni humor izboljšuje počutje in zdravje zaposlenih. Humor pred začetkom delovnega dne zmanjšuje stres in olajša zaposlenim spoprijemanje z delovnimi nalogami. Če humor že ne uspe odpraviti stresnosti situacije, jo vsaj uravnoteži ali stabilizira. Podrejenim omogoča, da ostanejo fokusirani na svoje delo in ga opravljajo v skladu s pričakovanji nadrejenih. Pomanjkanje humorja lahko vodi k nezmožnosti delavca za doseganje organizacijskih ciljev. Raziskava na vzorcu ljudi, ki se pri delu spoprijemajo z velikimi pritiski, tj. gasilcev in policistov, je razkrila, da pozitivni humor prispeva k učinkovitejšemu premagovanju stresa.
Humor je povezan s sposobnostjo učenja, saj lahko ustvari spodbudno učno okolje. Hkrati služi kot generator skupinske kohezivnosti. Deluje kot lepilo, ki povezuje člane tima. To se doseže z uporabo grajajočega humorja, včasih v obliki zbijanja šal na lasten račun, norčevanja iz osebnih napak na način, ki izraža sprejemanje sebe. Neka raziskava je ugotovila, da šaljivost na delovnem mestu močneje privlači kandidate za zaposlitev kot dobro plačilo in priložnosti za napredovanje. Šaljivo vzdušje zmanjšuje možnosti, da se bodo zaposleni odločili zamenjati službo.
Vsi našteti pozitivni učinki blagodejnega humorja generirajo motivacijski moment, kar pomeni, da je humor že sam po sebi sredstvo za dvig motivacije. To velja za vse segmente družbe, vključno z delovnim okoljem. Spodbudnost njegove komunikacijske komponente je vezana na preprosto dejstvo, da privablja pozornost.
Z njim nadrejeni ohranja pozornost podrejenih, izboljšuje svoj osebni stik z njimi in zanimanje za pogovor. S tem doseže, da so podrejeni pozorni na njegove besede tudi takrat, kadar jim dodeljuje delovne naloge in pojasnjuje potek in cilje delovnega procesa.
Kot vidimo, humor krepi predanost zaposlenih organizaciji, povečuje prizadevnost za celovito realizacijo delovnih nalog in podpira prost pretok idej. Poleg tega s svojo zabavnostjo razelektri atmosfero in dvigne delovno vzdušje na višjo raven, vendar je treba imeti pri tem pravo mero in razviti občutek, na kateri točki bi se utegnila zabava spremeniti v neodgovorno vedenje. Pozitivna kultura, ki jo ustvarjajo vodje s smislom za humor, spodbuja karierni in osebnostni razvoj zaposlenih, krepi njihovo produktivnost in uspešnost. Upravičeno lahko rečemo, da humor v določenih situacijah predstavlja odločilni kamenček v mozaiku poslovne odličnosti.
Pozitivna kultura, ki jo ustvarjajo vodje
s smislom za humor, spodbuja karierni
in osebnostni razvoj zaposlenih, krepi njihovo produktivnost in uspešnost. Upravičeno lahko rečemo, da humor v določenih situacijah predstavlja odločilni kamenček v mozaiku poslovne odličnosti.
