IGRAJMO SE IN IZOBRAŽUJMO Z NAMENOM

BARBARA KRAJNC, svetovalka za korporativne zadeve in strateške komunikacije, certificirana moderatorka LEGO® SERIOUS PLAY®

Facebook
Twitter
LinkedIn

Vse pogosteje slišimo in beremo, kako pomembna je igra za razvoj veščin, tako tistih, povezanih s strokovnim znanjem, kot drugih, splošnih, osebnostnih, mehkih veščin in vrlin. V preteklosti je veljalo, da je igra pomembna predvsem pri vzgoji in razvoju otrok, zdaj pa vedno bolj spoznavamo, da to še kako velja in je pomembno tudi pri odraslih.

Pogosto slišimo stavek, da je pomembno ohraniti otroka v sebi. Zato je namen tega članka osvetliti pomen vseživljenjskega učenja in izobraževanja skozi igro in igrivost.

Kaj pravijo raziskave?

Letos objavljena raziskava Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) z naslovom »Trends Shaping Education 2019« (Trendi, ki vplivajo na izobraževanje 2019) med drugim ugotavlja: »Povezava med izkušnjami, pridobljenimi skozi igro in učenje, kaže na to, da je lahko igrivost pomembna dopolnitev pri izobraževanju skozi celotno človekovo življenje.«1

Veliko raziskovalnega dela izvaja tudi Fundacija LEGO in v tako imenovani beli knjigi Učenje skozi igro – pregled dejstev, med drugim o igri in vseživljenjskem učenju ugotavlja: »In končno, današnji svet je negotov in se nenehno spreminja - od spreminjanja kariernih in političnih pokrajin do vedno bolj digitalnih gospodarstev in družbenega življenja. Nove tehnologije pomenijo, da živimo in delamo na načine, ki pred dvajsetimi leti niso obstajali. Otroci potrebujejo veščine in miselnost, ki jim omogočajo, da stopijo v to negotovost, ustvarijo priložnosti zase in za svoje skupnosti ter se učijo skozi vse življenje. Z uporabo preprostih, a prepričljivih besed raziskovalcev Golinkoff & Hirsh-Pasek (2016), uresničevanje otrokovega potenciala ob tej negotovosti pomeni podpirati jih, da bodo'srečni, zdravi, razmišljujoči, skrbni in socialni otroci, ki bodo jutri postali sodelovalni, ustvarjalni, kompetentni in odgovorni državljani.'« 2

Zakaj vseživljenjsko učenje in izobraževanje?

V današnjem spreminjajočem se svetu, industriji 4.0, naprednih tehnologijah se, hote ali nehote, izrazito spreminja tudi trg dela, tako pri iskalcih zaposlitve kot pri delodajalcih. Današnji izobraževalni sistemi so prav tako pred velikimi izzivi pravočasnega prilagajanja, da bi zadovoljili prihodnje potrebe in zahteve.

Pomenljiv je podatek iz nedavnega poročila McKinsey Global Institute3, da bo do leta 2030 kar 375 milijonov delavcev, kar je približno 14 % globalne delovne sile, morda moralo zamenjati poklicne kategorije, predvsem zaradi digitalizacije, avtomatizacije in napredka pri razvoju umetne inteligence (AI), kar dejansko in drastično spreminja trg dela. Vrste spretnosti, ki jih zahtevajo podjetja, se bodo spreminjale, kar bo vplivalo na karierne poti ljudi.

Po neki drugi raziskavi McKinsey inštituta4, se vodilni v največjih podjetjih vse bolj zavedajo nujnosti vlaganj v prekvalifikacije in dodatna izobraževanja (retraining and upskilling) svojih zaposlenih, ki postaja ena od glavnih poslovnih prioritet. Za uresničevanje so, po mnenju vodilnih v teh podjetjih, odgovorne korporacije same, ne pa vlade oziroma države.

O nujnosti stalnega izobraževanja in prekvalifikacij oziroma dokvalifikacij govori tudi dokument Svetovnega ekonomskega foruma5, ki opredeljuje potrebna znanja in veščine za prihodnost podjetij, za izboljšanje konkurenčnosti in s tem za prihodnost delovnih mest. Iz tega poročila je najbrž dobro znana naslednja preglednica, ki prikazuje, katere veščine po letu 2022 bodo izrazito zaželene in potrebne in katere manj.

Med najbolj zaželenimi bodo analitično razmišljanje in inovativnost, aktivno učenje in strategije učenja ter kreativnost, izvirnost (originalnost) in prevzemanje pobude.

Slika 1: Strokovne veščine po letu 2022.5 

Učimo se resno, a igrivo. Kako?

Učimo se danes lahko na več načinov, formalno ali neformalno, individualno ali v skupini, doma ali v podjetju, v učilnicah ali po spletu. Možnosti so, lahko rečemo, neomejene. Učimo se lahko od prijateljev, sodelavcev, nadrejenih ali ljudi, ki so nam v zasebnem ali poslovnem življenju zgled.

Danes podjetja uporabljajo različne načine, metode, pristope za izobraževanje svojih zaposlenih. Konkurenca na trgu dela, med delodajalci, je velika in zaposleni danes ne izbirajo več službe, ampak dela, ki ga opravljajo, izbirajo med delodajalci, ki ponujajo druge ugodnosti, možnosti stalnega izobraževanja in napredovanja, izbirajo delovna okolja, kjer kultura podjetja temelji na znanju, spoštovanju, dobrih odnosih in dobrem počutju.

Metod, ki bi spodbujale učenje skozi igro, je danes veliko. Tako imenovana igrifikacija z velikimi koraki vstopa v polje izobraževanja in vseživljenjskega učenja, pa tudi vodenja internih sestankov in srečanj.

Ena od vse bolj uveljavljenih metod igrifikacije je metoda LEGO® SERIOUS PLAY® (LSP). Pomembno pa je razumeti, da gre pri vseh metodah, ki jih podjetja uporabljajo za namene igrifikacije, za igro z namenom in ne zgolj igro kar tako ali za zabavo. Pri metodi LSP celo rečemo, da gre za resno igro. Zakaj? Ker gre za druženje, pri katerem poudarjeno uporabljamo domišljijo, ker z njo raziskujemo in odkrivamo in ker sledimo določenim pravilom in procesu.

Več glav in rok več ve!

Ljudje smo vizualna bitja, zato je za sporazumevanje in za skupno (so)delovanje pomemben tudi jezik, ki ga vsi razumemo. Tako so LEGO kocke najprej samo orodje, na koncu pa postanejo ta vizualni jezik sporazumevanja in razumevanja, rečemo mu lahko tudi jezik 21. stoletja. Jezik, ki ga vsi razumemo in znamo govoriti.

Metoda spodbuja timsko razmišljanje, domišljijo, pomaga pri iskanju rešitev na različne, preproste ali zapletene probleme, povezuje naše misli in roke (ti. 3D način razmišljanja) in ruši tradicionalne načine razmišljanja. Kot smo že ugotovili, znanost potrjuje pomen igre pri ljudeh, tudi pri delu, saj spodbuja človeški potencial v iskanju ali izboljšavah strategij, proizvodov, storitev, rešitev, medosebnih odnosov in obnašanju ljudi.

Z uporabo LEGO elementov hitreje pridemo do bistva težave in izziva, sama metoda in procesi pa vodijo k učinkovitejši komunikaciji, spodbujajo domišljijo in kreativnost, pripomorejo k temu, da ljudje začnejo opravljati naloge z večjim zaupanjem, predanostjo in vpogledom, vsi sodelujoči pa pridobijo tako pomemben širši pogled.

Ena od pomembnih veščin in vrlin, ki nam jo daje metoda, pa je tudi občutek pripadnosti in poistovetenja z rešitvami in idejami, ki nastanejo na delavnicah, torej dosežemo izrazito visoko raven sodelovanja in soustvarjanja.

Igrajmo se resno, z namenom!

»Prenehali smo se igrati, ker smo starejši. Staramo se, ker se ne igramo več«, je zapisal pisatelj George Bernard Shaw.

Zato velja ponoviti, da igra prinaša veliko pozitivnih učinkov, tako na fizičnem, čustvenem, mentalnem in družbeni ravni. Ko boste naslednjič pripravljali interno izobraževanje, sestanek projektne ekipe, strateško viharjenje možganov ali sestanek, na katerem boste iskali odgovore na poslovne izzive razvijali novo poslovno, komunikacijsko ali produktno strategijo, pomislite, da to lahko naredite zelo resno, a igrivo.

Ustvarite prostor, kjer boste spodbujali izmenjavo znanj in izkušenj, se (na)učili poslušati, ustvarjati in pripovedovati zgodbe ter omogočite varno okolje, kjer ljudje poslušajo in so slišani, kjer različna mnenja niso ovira, ampak prednost. Le tako bo vseživljenjsko učenje dobilo svoj smisel, dodano vrednost, prispevalo k dobrim medsebojnim odnosom in boljšim poslovnim rezultatom.

Literatura in viri

1 Dostopno na: shorturl.at/aFL09

2 Fundacija LEGO, Bela knjiga z naslovom »Učenje skozi igro – pregled dejstev«. November 2017. Dostopno na: shorturl.at/dloV7

3 McKinsey Inštitut: Izgubljena delovna mesta, pridobljena delovna mesta. Kaj prihodnost na trgu dela pomeni za veščine in plače? November 2017. Dostopno na: shorturl.at/irJQ8

4 McKinsey Inštitut: Prekvalifikacije in dodatna izobraževanja zaposlenih v dobi avtomatizacije. Januar 2018. Dostopno na: shorturl.at/hDJUV

5 Dokument »Prihodnost delovnih mest – poročilo 2018« (The Future of Jobs Report 2018). Svetovni ekonomski forum – WEF. Davos 2018. Dostopno na: shorturl.at/afkw0