Igrajmo se in izobražujmo z namenom
Čas branja 6 minVse pogosteje slišimo in beremo, kako pomembna je igra za razvoj veščin, tako tistih, povezanih s strokovnim znanjem, kot drugih, splošnih, osebnostnih, mehkih veščin in vrlin. V preteklosti je veljalo, da je igra pomembna predvsem pri vzgoji in razvoju otrok, zdaj pa vedno bolj spoznavamo, da to še kako velja in je pomembna tudi pri odraslih.
Pogosto slišimo stavek, da je pomembno ohraniti otroka v sebi. Zato je namen tega članka osvetliti pomen vseživljenjskega učenja in izobraževanja skozi igro in igrivost.
Kaj pravijo raziskave?
Letos objavljena raziskava Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) z naslovom »Trends Shaping Education 2019« (Trendi, ki vplivajo na izobraževanje 2019) med drugim ugotavlja: »Povezava med izkušnjami, pridobljenimi skozi igro in učenje, kaže na to, da je lahko igrivost pomembna dopolnitev pri izobraževanju skozi celotno človekovo življenje.«1
Veliko raziskovalnega dela izvaja tudi Fundacija LEGO in v tako imenovani beli knjigi Učenje skozi igro – pregled dejstev, med drugim o igri in vseživljenjskem učenju ugotavlja: »In končno, današnji svet je negotov in se nenehno spreminja - od spreminjanja kariernih in političnih pokrajin do vedno bolj digitalnih gospodarstev in družbenega življenja. Nove tehnologije pomenijo, da živimo in delamo na načine, ki pred dvajsetimi leti niso obstajali. Otroci potrebujejo veščine in miselnost, ki jim omogočajo, da stopijo v to negotovost, ustvarijo priložnosti zase in za svoje skupnosti ter se učijo skozi vse življenje. Z uporabo preprostih, a prepričljivih besed raziskovalcev Golinkoff & Hirsh-Pasek (2016), uresničevanje otrokovega potenciala ob tej negotovosti pomeni podpirati jih, da bodo srečni, zdravi, razmišljujoči, skrbni in socialni otroci, ki bodo jutri postali sodelovalni, ustvarjalni, kompetentni in odgovorni državljani.«2
Zakaj vseživljenjsko učenje in izobraževanje?
V današnjem spreminjajočem se svetu, industriji 4.0, naprednih tehnologijah se, hote ali nehote, izrazito spreminja tudi trg dela, tako pri iskalcih zaposlitve kot pri delodajalcih. Današnji izobraževalni sistemi so prav tako pred velikimi izzivi pravočasnega prilagajanja, da bi zadovoljili prihodnje potrebe in zahteve.
Pomenljiv je podatek iz nedavnega poročila McKinsey Global Institute3, da bo do leta 2030 kar 375 milijonov delavcev, kar je približno 14 % globalne delovne sile, morda moralo zamenjati poklicne kategorije, predvsem zaradi digitalizacije, avtomatizacije in napredka pri razvoju umetne inteligence (AI), kar dejansko in drastično spreminja trg dela. Vrste spretnosti, ki jih zahtevajo podjetja, se bodo spreminjale, kar bo vplivalo na karierne poti ljudi.
