Ob upoštevanju deficitarnosti marsikaterega poklica, pa tudi ob upoštevanju dejstva, da bo razvoj tehnologij v prihodnjih dvajsetih letih povzročil izgubo služb kar 25 odstotkom sedanjih zaposlenih in da do leta 2050 večina sedanjih služb ali delovnih mest ne bo več obstajala, nas sili k razmišljanju, kaj bomo zaposleni delali v prihodnje.

K sreči, ne glede na vso avtomatizacijo, modernizacijo, veliko. Vemo, da vse tisto, kar bodo stroji lahko naredili, tudi bodo naredili, bo pa moral ne­kdo vse te »pametne stroje« upravljali. In tukaj se skriva veliko priložnosti prav za starejše zaposlene. Težkih fizičnih del bo vse manj, kar je vzpodbuden podatek. Prav ustreznejši pogoji dela bodo ob seveda ustreznem vodenju omogočili odloženo upokojevanje in višanje zadovoljstva. Po zadnjih podatkih OECD (september 2017) so za rast BDP v Sloveniji ključna tri področja, kjer se bo potrebno soočiti s spremembami: 1) izzivi staranja prebivalstva, 2) izboljšanje produktivnosti in 3) vzdržnost javnih financ. Za gospodarstvo so seveda ob upoštevanju, da nam za vrat diha že 5.0 industrijska revolucija, najpomembnejša prva dva izziva.